Brez panike, prosim!
Monty Pythonova šala gre nekako takole. Pilot in kopilot se med poletom strašansko dolgočasita. Nebo, oblaki, spet nebo … Nato pa preblisk: “Dragi potniki, govori vam vaš kapitan. Popolnoma nobenega vzroka za paniko ni.” Huronski smeh napolni pilotsko kabino. Zdaj si gotovo mislijo, zakaj ni vzroka za paniko. Sprašujejo se, če gorijo krila, razmišlja kapitan in spet vklopi mikrofon: “Krila ne gorijo.” In tako naprej. Dokler šaljivci ne ugotovijo, da so vsi potniki v paniki poskakali iz letala.
Vas to na kaj spominja? “Cepiva proti novi gripi najverjetneje ne bo dovolj za vse,” so nas svarili še pred meseci. In napovedovali, da se bo cepilo kar milijon in pol Slovencev. Tri četrtine populacije!? Ta številka se mi je zdela res nekoliko pretirana.
Danes se dogaja ravno nasprotno. Ljudje se nočejo cepiti. Avstrijcev naj bi se menda cepilo le okrog deset odstotkov, za Slovenijo podatka še nisem zasledila, pa tudi pretiranega navdušenja ne. Včeraj sem za poskus vprašala deset ljudi, če se bodo šli cepit. Niti enega pozitivnega odgovora nisem dobila. Ne mine dan, da po elektronski pošti ne dobim sporočila, v katerem me svarijo, da cepivo proti gripi ni dovolj testirano, da povzroča paralizo in smrt. Še več, šlo naj bi celo za zaroto, s katero bankirji, farmacevti in vplivni politiki želijo iztrebiti dve tretjini svetovne populacije. V teorije zarote ne verjamem. Menim, da se stvari dogajajo iz mnogo bolj banalnih vzrokov. Zanimivo pa se mi zdi, da se svet ne vrti več po starih tirnicah in da nekaterim “šale” ne uspevajo več.
Še posebej cepljenje oziroma nasprotovanje le-temu je bilo dolgo časa tabu tema. Pred leti sem pisala o skupini slovenskih staršev, ki so hoteli tožiti državo, ker njihove otroke sili v cepljenje. Takrat so bili to popolnoma marginalizirani posamezniki, ki jim nihče ni posvečal pretirane pozornosti. Pa čeprav so bili med njimi strokovnjaki z debelimi mapami dokazov, kako škodljiva naj bi bila cepiva. Mnogi so imeli za sabo tragično izkušnjo, ko je njihov otrok po cepljenju ostal paraliziran ali kako drugače prizadet.
Danes se o tem govori tako rekoč na vsakem koraku. Tisti, ki svarijo pred nevarnostmi cepiva proti novi gripi, nam postrežejo z imeni spornih sestavin in podjetij, ki naj bi mastno zaslužila. Oblastniki in strokovnjaki pa na te argumente odgovarjajo nekako takole: “Ne pričakujemo, da bi zaradi cepljenja kdo umrl.” Ali: “Ne nasedajte govoricam.”
Saj ne rečem, lahko tudi verjamemo politikom. In temu, da nam farmacevtska industrija želi le dobro. Ampak kot kaže, je takih vse manj. Internet je pri tem odigral pomembno vlogo.
Nikoli se nisem strinjala s tem, da mora biti cepljenje obvezno, kot je to pri nas pri otrocih. Menim, da gre za kršenje svobode posameznika. Vsak naj se odloči sam zase. Ker pa množična propaganda temelji na strahu, ne pozabite na prvo pravilo vesolja: “Brez panike, prosim!” Umrli bomo tako ali tako vsi. Življenje pač ni zdravo. Kdo pa bo ali ne bo zaslužil na naš račun, no, to pa je že drugo vprašanje.
ALJA TASI