B. Santosh Rao, učitelj protistresne tehnike dihanja

Intervjuji, 15. 5. 2010, Primorske novice

Otrok se nasmehne 500-krat na dan, odrasli komaj kdaj

Santosh v sanskrtu pomeni sreča. In B. Santosh Rao je srečen človek. Za svojo življenjsko nalogo si je zadal, da na pot notranjega miru in sreče pripelje čim več ljudi. Indijec, doma iz Hyderabada v zvezni državi Andra Pradeš, je eden najmlajših in najuspešnejših učiteljev dihalne tehnike sudarshan kriya, ki jo imenujejo tudi dihalna tehnika proti stresu. Ko je začel učiti, je imel 22 let, zdaj že enajst let potuje po svetu. Dela prostovoljno.


B. Santosh Rao: “Če obvladaš sebe, obvladaš svet”
Foto: Neva Volarič

Za to ga je navdušil Sri Sri Ravi Shankar, ustanovitelj fundacije Art of Living (Umetnost življenja), ki je svetu dal omenjeno dihalno tehniko. Fundacija deluje v 150 državah sveta, tudi v Sloveniji, ki jo je B. Santosh Rao obiskal pred kratkim, da bi s svojimi kolegi in udeleženci tečajev podelil izkušnje. “Ljudi želim pripraviti, da se nasmehnejo. To je moj prispevek svetu,” pravi Santosh. Nato me pogleda in doda: “Jaz se smejim, vi se smejite. Vse je v redu.”

* O dihalni tehniki sudarshan kriyi ne govorite veliko. Želite, da se jo ljudje naučijo na vaših tečajih. Pa vendar, kaj bi rekli tistim, ki niso obiskali tečaja in ne poznajo tehnike, ki jo učite?

“Dobro se je izobraziti. Ljudje povsod iščejo srečo, zraven pa so ves čas pod stresom, jezni in nesrečni. Želijo se znebiti negativnih emocij, pa ne vedo, kako. Na naših delavnicah lahko to storijo in v svoje življenje prikličejo mir in zdravje.”

* Ali Slovenci živijo bolj stresno kot Indijci?

“Stres je povsod. Zato se moramo naučiti živeti z njim. Ne moremo vsega pustiti in oditi meditirat v votlino. Ljudje morajo hoditi v službo. Za dihalne tehnike, ki jih učimo, porabijo 15, 20 minut na dan, preostanek dneva pa potem preživijo sproščeno.”

* Torej v načinu življenja med Vzhodom in Zahodom ni bistvenih razlik?

“Vzrok stresa je naš um, ki bega v preteklost in prihodnost. Ni v sedanjosti. To povzroča stres. Ko gre um v preteklost, občutimo obžalovanje. Mislimo, da bi morali kaj narediti drugače, da ne bi smeli sprejeti službe, v kateri smo, da bi morali več študirati … Ko pa gre um v prihodnost, občutimo napetost, strah, kaj se bo zgodilo. To sprošča stresni hormon kortizol, ki ga lahko nevtraliziramo samo s tehniko sudarshan kriya. Um brez stresa in zdravo telo sta naši osnovni pravici, mar ni tako? Ampak niti v šoli niti doma se nismo naučili, kako obvladati negativne emocije, ki jih imenujemo stres.”


“Samo dih je v sedanjem trenutku. Ne moremo dihati za včeraj ali jutri.”
Foto: Neva Volarič

* Če se torej odmaknemo od ponorelega sveta, naš um pa še vedno bega v preteklost in prihodnost, nismo naredili nič?

“Naša naloga je, da um pripeljemo v sedanjost. Če smo žalostni, depresivni in razmišljamo o stvareh, ki so se zgodile, nismo v tem trenutku. Samo če uspemo pripeljati um v sedanji trenutek, lahko živimo srečno. Vse v življenju se spreminja. Velikokrat smo že občutili srečo, žalost, a vse je minilo. Ampak te zavesti, da se vse spreminja, ljudje nimajo.”

* Kako razmišlja nekdo, ki je jezen?

“Jezni smo na situacijo, ki je ne obvladamo. Otroci kričijo, in se razjezimo. Zaradi svojih negativnih čustev, ker ne obvladamo lastnega uma.”

* V vašem domačem mestu ste delali tudi z mafijci. Kakšne so vaše izkušnje?

“Vodil sem tečaj za zapornike. Bili so res zadovoljni. Rekli so, če bi to vedeli prej, ne bi pristali v zaporu. V vsakem kriminalcu je žrtev, ki kliče na pomoč. Slabe stvari storimo, ker ne moremo obvladati svoje jeze.”

* Tudi v podjetjih ste delali kot terapevt. Kaj bi rekli o takem načinu življenja?

“Zelo stresno je. Dosegati moraš cilje, delati, delati in še več delati. Umetnost, kako upravljati s takim življenjem, je tisto, kar učimo. Če obvladaš sebe, lahko obvladaš svet.”

* Je um težko obvladati?

“Je, ampak skozi dih ga lahko kontroliramo. Kot otroci papirnatega zmaja na vrvici. Tako lahko kontroliramo um in čustva. Um je zelo težko direktno kontrolirati. Ko smo jezni, dihamo plitko in hitro, ko smo žalostni, dolgo in težko. Definitivno obstaja povezava med umom, vzorci dihanja in čustvi.”


Indijski gost z Danijelo Milašinović, prostovoljko fundacije Art of Living iz Nove Gorice
Foto: Neva Volarič

* Kako pravilno dihamo?

“Ljudje so pozabili, kako pomembno je dihanje. Mesec dni lahko preživimo brez hrane, teden dni brez vode, brez zraka pa le nekaj minut. Raziskave v ZDA so pokazale, da uporabljamo samo 40 do 45 odstotkov pljuč. Kot smo bili otroci, smo pljuča uporabljali 100-odstotno. Zaradi stresa in negativnih emocij potem pozabimo pravilno dihati. S tehnikami, ki jih učimo, lahko spet zadihamo s polnimi pljuči. Napolnijo telo in um ter nam spet pričarajo nasmeh na ustnice.”

* Človek je izumil že vse mogoče, svojega telesa pa očitno ne obvlada najbolje?

“Ljudje želijo obvladati svoje emocije in svojo energijo na pravilen način. A dokler se ukvarjamo sami s sabo, ni pravega napredka. Skrbeti moramo tudi za druge, resnično nam mora biti mar zanje. Z njimi moramo deliti svoje izkušnje in vse, česar imamo dovolj, pa naj bodo to znanje, hrana ali denar. Družba je prav tako del nas samih. Ne sme nam biti vseeno.”

* V čem se je vaše življenje spremenilo, odkar služite kot učitelj sudarshan kriye?

“Že prej sem počel podobne stvari, Art of Living pa je začrtal mojo smer. Perspektiva je širša. Kjer ljudje potrebujejo pomoč, tam so naši prostovoljci.”

* Kako pridemo v sedanji trenutek?

“Z dihom. Zelo preprosto. Samo dih je v sedanjem trenutku. Ne moremo dihati za včeraj ali jutri. Cilj vseh tehnik, meditacij, vsega znanja, ki ga predajamo v naši fundaciji, je, da pripeljemo naš um v sedanji trenutek. Sedanjost je darilo (angl. present – sedanjost, darilo; op. a.). Vsak trenutek se življenje začenja na novo. Problemi so tu, vsak se sooča z njimi, ampak kako dolgo še želite ponavljati iste vzorce? Dovolj je bilo! Na stvari je treba pogledati širše. Vse na tem planetu se spreminja. Enkrat, ko se zaveš, aha, to je trenutek spremembe, ostal bom miren, bodo druge stvari sledile. Ponavadi pa reagiramo, ne naredimo akcije.”

* Na primer?

“Na primer če obtičim v prometnem zamašku in zamudim letalo. Začnem kričati na druge voznike, na ženo, otroke. Bo letalo prišlo nazaj? Ne bo. Če reagiram, izgubim torej le sam. Lahko pa situacijo sprejmem in nisem frustriran. Zamudil sem letalo, nič ne morem storiti.”

* To je preprosto razumeti. Zakaj imajo ljudje s tem težave?

“Potrebujemo tehniko. Znanje je tu, vsi to vemo. Potrebujemo pa orodje, da bi to znanje res dojeli in uporabili. To pa je sudarshan kriya. Vse v naravi ima svoj ritem, tudi dih. Ko pri sudarshan kriyi ritmično dihamo, očistimo telo in um.”

* Na delavnicah učite tudi otroke. So dojemljivi za vaše nauke?

“Seveda. Otroke poučujemo o človeških vrednotah. Ko so majhni, jim starši pripovedujejo lepe zgodbe. Otroci se veliko naučijo od svojih staršev. Potrebujejo nekoga, ki jih ima rad, do katerega so lahko odprti in z njim delijo svoje občutke. Če jim lahko to damo, bodo res čudoviti.”

* V šolah pa vodite delavnice nenasilja. Zakaj je med mladimi toliko nasilja?

“V sebi imajo veliko agresije. Veliko preveč televizije gledajo, preveč je računalniških igric. Zadnja misel, ko zaspimo, postane prva, ko se zbudimo. Če so otroci veliko na internetu, je ideja ubijanja zanje nekaj običajnega. Mislijo, da je tako pač življenje. Otroci bi se morali več igrati zunaj, pa tudi starši bi si morali vzeti več časa zanje. Tudi na hrano naj pazijo. Sveža hrana, sadje, zelenjava, sokovi se prej prebavijo, um pa ostane svež in miren.”

* Kaj storite, če vas kdo napade?

“Če ste mirni v sebi, se to zrcali navzven. Ko sem vznemirjen, ne vidim jasno. Ko sem jezen, okoli sebe vidim samo jezo. Ko pa sem miren, je okoli mene mir. Ko sem srečen, vidim srečo. Ko je neki moški v ZDA hotel napasti Sri Sri Ravi Shankarja, je samo en Shankarjev pogled, en sam njegov nasmeh zadostoval, da se je moški ustavil. Zlomil se je in rekel, ne znam kontrolirati svoje jeze, prosim, pomagaj mi. Torej: mir v nas, mir v drugih. Če za kaj molimo, molimo za to. Če smo mirni in srečni, ne bomo nasilni.”

* Kaj vas pri vašem delu najbolj vznemirja?

“Da lahko pripeljem veliko ljudi na to pot. Okrog mene so sami zdravi in srečni ljudje. Pravijo mi, mislili smo, da je to nekaj povsem drugega, da gre za kakšno sekto. Potem pa so presenečeni. Najdejo osvoboditev.”


“Nasmeh je božji podpis. Pozabili smo se smejati, ker smo pozabili, da smo božanski.”
Foto: Neva Volarič

* Kje imate največ dela?

“Največ bi bilo treba delati z mladimi. Preveč agresije je v njih. Pomembno je, da se naučijo nenasilja, ko je pred njimi še vse življenje. Dobro je, če povsod okrog sebe vidiš ljubezen in srečo, v sebi pa čutiš mir. Sudarshan kriya je blagoslov za človeštvo, v to sem prepričan. Sam sem na primer imel velike težave s sinusi, zdaj pa že več kot deset let ne jemljem zdravil. Miren um, lahka hrana, dovolj spanja in malo časa zase, to je pomembno.”

* Ampak ljudje nimajo časa zase …

“Ljudje imajo čas za vse na tem planetu, samo zase ne. Vsak dan umijemo svoje telo. Kaj pa um? Ne moremo ga oprati v pralnem stroju!”

* V Sloveniji ste prvič. Kaj je na vas naredilo največji vtis?

“Gore. Svež zrak. Pa ljudje so prijazni, vsi se mi nasmihajo in me pozdravljajo.”

* Verjetno zato, ker ste ves čas nasmejani?

“Odrasli se moramo potruditi, da se nasmehnemo. Otroci se smejijo ves čas. Ko so še majhni, se nasmehnejo 400- do 500-krat na dan. Mladostniki se nasmehnejo 150- do 200-krat, mladi odrasli 50- do 60-krat, ljudje po 30. letu pa se komaj še smejijo. Nasmeh je božji podpis. Pozabili smo se smejati, ker smo pozabili, da smo božanski.”

Fundacija Art of Living je humanitarna, neprofitna organizacija s sedežem v Bangaloreju v Indiji. Ustanovljena je bila leta 1982. Ponuja protistresne programe, ki izvirajo iz starodavnega znanja o jogi. Njegova svetost Sri Sri Ravi Shankar je osebno izbral in nadgradil učinkovite metode ter jih prilagodil sodobnemu življenjskemu stilu. Učitelji in prostovoljci fundacije delujejo tudi v Sloveniji. Prirejajo tečaje proti stresu, v šolah učijo nenasilje ter delajo z otroki in mladostniki.

* Se raje smilimo samim sebi?

“Ja, res, ljudje, ki so v depresiji, neprestano razmišljajo o sebi. Če samo pet minut razmišljate, ubogi jaz, je to najboljši način, da postanete depresivni. Raje se vprašajmo, kaj lahko naredimo za druge.”

* So rezultati vaših tehnik tudi znanstveno preverjeni?

“Veliko medicinskih raziskav je bilo, ki so potrdile pozitivne učinke. Veliko pa je tudi pozitivnih izkušenj udeležencev na tečajih. Ker jih nikoli ne vprašamo, zakaj so prišli, na primer nisem vedel, da ima neka gospa raka. Po štirih mesecih pa mi je poslala pismo. Šla je na pregled in vse je bilo v redu. Potem je na tečaj prišla še njena zdravnica.”

* Kako bi razložili te učinke?

“Vsaka celica v telesu ima svojo zavest. Kjer je energija, je tudi življenje. S pravilnim dihanjem iz celic odstranimo vse škodljive snovi. Zato se po dveh, treh mesecih prakticiranja te tehnike ljudje rešijo hudih težav.”

* Samo z dihanjem?

“Seveda. 80 do 90 odstotkov strupov izločimo s pomočjo dihanja.”

* Kaj bi svetovali ljudem, ki jih je strah?

“Naj se zavedo bogastva v sebi. Tudi ta trenutek bo minil in življenje se bo obrnilo na bolje.”

* Kako razmišljate o življenju?

“Ne razmišljam veliko, raje ga živim. Najhuje, kar se mi lahko zgodi, je, da umrem.”

* Če bomo tako ali tako umrli, se do takrat torej reje smejmo kot da jočemo in se jezimo?

“Natanko tako. Uspeha ne merimo z denarjem, ki ga nakopičimo, ampak s številom nasmehov, ki jih podelimo.

ALJA TASI