Avstrijski slikar Walter Steinacher o Josipu Brozu Titu še pred kratkim ni vedel prav veliko. “Nekaj malega sem se o njem učil v šoli, ampak kdo bi si zapomnil vsa zgodovinska dejstva in datume,” pravi.
Mama Tito na Dunaju dosega desetkratnik odkupne cene
Situacija se je spremenila, ko je potoval po Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Sloveniji. “Podobe Tita sem videval povsod: na fotografijah, plakatih, majicah, razglednicah … Zame je bil Tito diktator, odgovoren za vojne zločine, Jugoslavija pa zaprta država. A to, kar smo se učili v šoli, se ni skladalo s tem, kar sem izkusil, ko sem obiskal nekdanje jugoslovanske republike. Bil sem zmeden. Ljudje, ki so končno živeli v demokraciji, so hrepeneli po diktatorju. V težkih časih ekonomske krize in vojn na Balkanu je Tito ljudem predstavljal simbol svetle preteklosti,” svoja spoznanja opisuje Steinacher.
Napihnjeni Tito krasi pisarno v New Yorku
Podzavestno poželenje
“Navezanost ljudi na Tita presega zgolj politične okvire in je fenomen vseh generacij. Nostalgija je stanje duha, regresija, hrepenenje po boljši preteklosti, pa tudi prizadevanje za utopično idejo enakosti v družbi,” opaža slikar, ki se je na svojski način odločil upodobiti čustveno navezanost ljudi na podobo Tita in idejo Jugoslavije.
Jugoslovanskega predsednika je naslikal kot pop ikono, kot junaka reklam. Njegova najbolj kontroverzna poteza je bila, da je Titovo glavo posadili na žensko telo. “Na nezavednem nivoju sem združil dve stvari. Čustvena navezanost Titovih oboževalcev vseh generacij je zelo zasebna in skoraj nič politična. Po drugi strani pa gre za precej tradicionalno patriarhalno družbo na Balkanu z nepogrešljivim homofobnim podtonom. Vse to je privedlo k podobi Tita kot matere Jugoslavije, simbola aseksualnega ali bolje transseksualnega podzavestnega poželenja,” svoje namene opisuje slikar, ki je pri ljudeh s svojimi upodobitvami Tita vzbudil močna čustva.
“Mislim, da mora umetnost izzivati družbo, premikati meje in preverjati toleranco. Seveda ne za ceno lastne glave. Vsako obdobje v zgodovini ima svoja pravila in omejitve,” odgovarja Steinacher na pripombo, da bi še pred leti za svoje stvaritve verjetno šel v zapor, če bi živel v Jugoslaviji.
Walter Steinacher je nekaj časa živel v Ljubljani in Kopru
A danes so časi drugačni. Cikel slik o Titu, ki ga je poimenoval Jugostalgija, je pred kratkim razstavil v New Yorku. Prodal je dve sliki. “Prva je kombinacija dveh Titovih portretov. Kupil jo je Andreas Stadler, vodja avstrijskega kulturnega foruma, in je z njo zelo zadovoljen. Visi v njegovi pisarni v New Yorku,” pripoveduje Steinacher.
Mama Tito pa je trenutno na Dunaju, kjer jo trgovec z umetninami prodaja za desetkratnik odkupne cene.
Koprski pejsaž
Razstava v Ljubljani
Steinacher cikel Titovih slik trenutno razstavlja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. “Dekan me je vprašal, kaj osebno menim o Titu. Omenil sem njegov zgodovinski pomen za Evropo, pa tudi njegovo trans-formacijo, ki je bila očitna tudi na njegovem telesu. Na fakulteti zdaj želijo odkupiti moja dela, saj menijo, da je moj pristop poučen za nove generacije,” je zadovoljen Steinacher. “Upam, da sem s tem, ko sem veliko figuro upodobil na lahkoten način, prispeval k širšemu zgodovinskemu razumevanju. Dokler bom imel navdih in bom lahko od tega živel, bom slikal Tita. Za ljubljansko razstavo sem originalni zbirki dodal serijo Tita kot mladega idealista, ki so ga za nekaj let zaprli. Fotografirali so ga tik pred procesom na Hrvaškem leta 1928. Imam pa že nove ideje,” dodaja slikar, ki je leto dni živel v Kopru, pred tem pa tudi v Ljubljani. Zdaj se je vrnil v rodni Salzburg.
V Ljubljani in Kopru je naslikal nekaj zanimivih pejsažev, na katerih so v glavnem avtomobili. Še posebej v Kopru so ga fascinirali veliki avtomobili, parkirani v ozkih ulicah. S tem pa ni izražal frustracije pri iskanju parkirnega mesta, saj se raje vozi s kolesom.
ALJA TASI