Saj res, kdo je že predsednik Evropskega sveta? Ga poznate vsaj na videz, če si že njegovega imena ne morete zapomniti? Nigel Farage, britanski poslanec Evropskega parlamenta, Hermanu Van Rompuyju reče kar Rumpy Pumpy. Ko ga je obtožil, da ima karizmo pomivalne cunje in da je videti kot tretjerazredni bančni uradnik, je moral plačati 3000 evrov globe. Tudi opravičil se je, a ne predsedniku Evropskega sveta, temveč bančnim uradnikom. Prepričan je, da je hudo nevarno, da Evropo vodijo brezoblični birokrati, ki niso bili neposredno izvoljeni. Evru, skupni evropski valuti, pa napoveduje žalostno usodo.

“Ljudje, ki vodijo EU, so najbolj dolgočasni in nezanimivi, kar sem jih kdaj srečal.”

Kot spreten retorik z neposredno dikcijo Nigel Farage svoja stališča uspešno promovira prek interneta. Veliko prijateljev ima na Facebooku, kjer objavlja komentarje in posnetke svojih govorov v Evropskem parlamentu, prav tako je zelo aktivna spletna stran United Kingdom Independence Party, britanske neodvisne stranke, ki jo vodi.

Tudi pri nas po elektronski pošti krožijo s slovenskimi podpisi opremljeni posnetki Farageovih govorov, kar je bilo tudi vzrok, da smo ga poklicali. Z veseljem je pristal na pogovor za Primorske novice.

* Kdo ste? Evroskeptik? Poredni deček evropskega parlamenta?

“Sem nasprotnik poskusa, da bi nam odvzeli nacionalne identitete. Verjamem, da vse večje število ljudi po vsej Evropi čuti podobno.”

* Zakaj ste kandidirali za sedež v Evropskem parlamentu?

“Opazoval sem, kako se je ves politični razred prodal Evropski uniji (EU), predvsem zato, da bi si politiki zagotovili dobro plačane službe. In celo tisti, ki intimno verjamejo v to, kar verjamem jaz, nimajo poguma, da bi to na glas povedali. Zato sem leta 1999 kandidiral na volitvah za Evropski parlament. Ocenil sem, da je skrajni čas, da dam glas ljudem, ki čutijo tako kot jaz.”

* Ste zadovoljni z odzivom? Na internetu vašim komentarjem in posnetkom nastopov v parlamentu sledi veliko ljudi.

“Moje poglede podpirajo tisti, ki si želijo Evropo suverenih nacij, ki med seboj trgujejo in sodelujejo kot dobre sosede. Podpora mojemu razkrivanju antidemokratičnega obnašanja evropskih institucij raste.”

* V parlamentu ste pravkar sprejeli proračun za prihodnje leto. Ali evropski poslanci kaj varčujete?

“Ne. Novi proračun je za skoraj tri odstotke višji, in to v času, ko so v vsem zahodnem svetu vlade prisiljene uvajati ostre varčevalne ukrepe. Tudi mi bi lahko omejili porabo, ampak ne, evropski stroj melje naprej. Potrošnja se veča, in to kljub dejstvu, da računsko sodišče že 16 let zapored ni izdalo pozitivnega mnenja, ker naj bi sistem omogočal preveč goljufij. Si lahko zamislite katerokoli drugo podjetje ali organizacijo na svetu, ki bi povečevala proračun, medtem ko 16 let zapored ne bi natančno vedeli, na kakšen način je bil denar porabljen!? To je zelo resna situacija. Marta Andreasen, bivša prva računovodkinja Evropske komisije, ki je opozarjala na napake v sistemu, je zdaj poslanka naše stranke.”

* Leto 2010 si bomo zapomnili po reševanju Grčije in Irske pred bankrotom. Pravite, da bo naslednja Portugalska, ki trenutno poskuša prepričati Kitajce, naj kupijo njene obveznice, sledila bo Španija, nato pa bo verjetno zmanjkalo denarja za tovrstne reševalne akcije.

“Že pred desetimi leti sem napovedal, da bo evro katastrofa. Evro je politični konstrukt. Ne deluje, ker ne more delovati, zato bo propadel. Zakaj se države še vedno želijo pridružiti evru, presega meje moje domišljije. Predati kontrolo nad državno ekonomijo centralni banki v Frankfurtu je norost.”

* Večina držav z evrom ne izpolnjuje več kriterijev, ki so jih morale izpolnjevati, ko so prevzele skupno evropsko valuto. Kršijo torej pravila, ki so jih same postavile.

“To je točno. Poslušajte, ljudje na čelu EU želijo ustanoviti Združene države Evrope. Želijo moč. Moč in denar. Za to gre. In mislili so, da bo monetarna unija stopnica na poti do politične unije. Tako so razmišljali tisti, ki so vodili ta projekt. Niso hoteli poslušati takih, kot sem jaz, ki smo opozarjali, da so ekonomski argumenti morda pomembni, da nekatere države ne dosegajo kriterijev. Zdaj pa so se znašli v veliki godlji.”

“Evro je politični konstrukt. Ne deluje, ker ne more delovati.”

* Tudi veliko Slovencev ne razume, zakaj bi morali pomagati Grčiji ali Irski. Naši voditelji nas prepričujejo, da s tem, ko pomagamo drugim državam, pomagamo sebi. Kaj menite vi?

“Slovencem, ki so šele nedavno začutili, kaj je neodvisna parlamentarna demokracija, bi rad povedal, da vas je vaš politični razred izdal. To je bila ogromna napaka, za katero boste v prihodnjih letih drago plačevali. Kar pa se reševanja finančnih težav drugih držav tiče, gre za temeljni problem, da Nemčija ne more biti v isti monetarni uniji kot Grčija ali Irska. V prihodnosti, bolje prej kot kasneje, bo ta sistem razpadel. Reševanje držav, ki smo mu priča, pa je le metanje denarja v morje.”

* V vaših nastopih v parlamentu se pogosto sprašujete tudi o stanju demokracije v evropskih institucijah. Voditeljem očitate, da niso bili demokratično izvoljeni.

“Evropska ustava je bila velika priložnost, da bi demokratizirali EU. Vendar so se politiki odločili drugače. Odločili so se, da bo Evropska komisija ostala izvršilni organ EU, kar pomeni, da so birokrati obdržali svojo moč. Ignorirali so nasprotovanje Francozov in Nizozemcev, Irce so prisilili, da so na referendumu glasovali še enkrat. Kar se evra tiče, sta se o tem na referendumu odločali samo dve državi. Danska in Švedska, in obe sta rekli ne. Ne gre za to, da EU ni demokratična, je antidemokratična. Sovraži demokracijo. Referendum enači s populizmom. Na vrhu EU imamo nekaj izjemno nevarnih ljudi, ki nas vodijo v zelo neprijetne čase, ker se bodo ljudje množično uprli.”

* Pravite, da ljudem, oropanim identitete in demokracije, ostaneta le nacionalizem in nasilje. Je to prihodnost Evrope?

“Da, razen če politična gibanja, kot je naše, ne bodo postala dovolj močna, da bodo izsilila referendume, na katerih se bodo ljudje lahko sami odločali o svoji prihodnosti. V nasprotnem primeru pa se bojim, da je evropska prihodnost polna nasilja.”

* Mislite na referendume na ravni EU ali po posameznih državah?

“Državljani vseh članic EU bi se morali na referendumih odločiti, ali še naprej želijo biti del takšne unije.”

* Zelo sočni so vaši govori, v katerih dvomite o karizmi in avtoriteti evropskih voditeljev. Kakšne posledice ima dejstvo, da Evropejci komaj poznamo ljudi, ki vodijo EU?

“Mislim, da so moji komentarji o tej temi povsem upravičeni. Herman Van Rompuy je zunaj Belgije popolnoma neznan. In Belgijo bi komaj lahko imenovali država. Obljubljali so nam, da bo prvi evropski predsednik velika svetova figura, v resnici pa je slaba šala.”

“Želijo ustanoviti Združene države Evrope. Želijo moč. Moč in denar. Za to gre.”

* Mu zato rečete Rumpy Pumpy?

“Da, seveda. (smeh) Poglejte, v EU so doslej zmagovali sivi birokrati. Ljudje, ki vodijo unijo, so najbolj dolgočasni in nezanimivi, kar sem jih kdaj srečal. Istočasno pa so zelo nevarni. To je nenavadna kombinacija. Vse skupaj me malce spominja na politbiro v nekdanji Sovjetski zvezi. Nisi natanko vedel, kdo so njegovi člani, vseeno pa so bili zelo močni.”

* Kako boste delovali v prihodnje? Nagovarjate le ljudi v Veliki Britaniji ali v vsej Evropi?

“Moja prva skrb je Velika Britanija. In če pomislim na britansko zgodovino – v prejšnjem stoletju smo dvakrat šli v vojno, ker je bila demokracija v Evropi ogrožena. Zato mislim, da je moja vloga voditelja edine evroskeptične skupine v Evropskem parlamentu zelo pomembna. Mislim, da bomo v Evropi srečno živeli le, če bomo delovali kot unija suverenih držav.

* Imate v Evropskem parlamentu veliko somišljenikov?

“V moji skupini je veliko ljudi, nekaj jih je tudi v drugih skupinah. Ocenjujem, da jih med 750 poslanci okoli 150 čuti podobno kot jaz.

* Verjamete v teorijo zarote?

“Nimam časa, da bi se ukvarjal s tem. Res pa je, da je pot v pekel pogosto tlakovana z dobrimi nameni. Ideja, da bo EU preprečila vojne in nas vse spremenila v bogataše, je bila lepa, prav tako kot ideja o komunizmu v Rusiji. Na žalost pa to v praksi ne deluje, ker se ljudje ne želijo odreči svoji identiteti.”

ALJA TASI