“Ustanavljamo zadrugo, ker so cene na tržnicah absurdne”

Članki, 18. 8. 2013

Slovensko vegansko društvo je bilo ustanovljeno pred slabim letom dni, pa vendar so njegovi člani v tem času izpeljali več odmevnih projektov in izdali nekaj knjig. Njihov namen je predvsem izobraževanje in podpora ljudem, ki se odločijo spremeniti način prehranjevanja in s tem način življenja. Pred kratkim so sodelovali tudi pri Festivalu sadja in zdravja, ki ga je organizirala Teja Fidler Makoter, in kjer je bil glavni predavatelj priznani ameriški zdravnik Douglas Graham. Poleg tekočih projektov se trenutno ukvarjajo z organizacijo VegaFesta, celodnevnega festivala, ki bo 21. septembra v ljubljanskem Mostecu.

 

Matjaž Kovše je po izobrazbi doktor matematike (Foto: Nastja Pungarčič)

Matjaž Kovše je po izobrazbi doktor matematike (Foto: Nastja Pungračič)

 

“Za presno vegansko hrano z nizko vsebnostjo maščob pravijo, de je visoko energetska, kar je v bistvu res, ker vsebuje tista hranila, ki jih potrebujemo, in to v takih kombinacijah in razmerjih, da ne obremenjuje preveč prebave. Kajti prebava je eden izmed energijsko najbolj potratnih procesov v telesu,” Matjaž Kovše, eden od ustanoviteljev Slovenskega veganskega društva, komentira pripombo, če so prav zaradi načina prehrane v tako kratkem času uspeli toliko postoriti. “Društvo je bilo ustanovljeno lani septembra. Pred tem smo delovali v neformalnih skupinah in izpeljali nekaj projektov, nato pa smo ugotovili, da bi bilo bolje ustanoviti formalno organizacijo,” pripoveduje Kovše, ki je po izobrazbi doktor matematike.

Doma je iz Hoč pri Mariboru, star je 33 let in živi v Leipzigu v Nemčiji, kjer je zaposlen na univerzi kot podoktorski raziskovalec. Da je prešel na veganski način prehranjevanja, je trajalo kar nekaj let. “Šel sem tako rekoč skozi vse tipične prehodne faze. Začel sem z neke vrste kvazi vegetarijanstvom, pri katerem nisem jedel skoraj nič mesa oziroma sem opuščal različne vrste hrane živalskega izvora. Že od rojstva sem imel rad živali in naravo. Razmišljal sem, da bi postal veterinar ali biolog. Za vegetarijance se mi je zdelo, da so to posebni in nekoliko izobčeni ljudje. V moji družini in bližnji okolici nisem poznal nobenega vegetarijanca ali vegana. Nobenega zgleda nisem imel, zato je bil ta korak – izstopiti iz okolice – zame težak. Vendar sem več let, če sem le imel možnost in to ni terjalo prevelikih naporov, izbiral vegetarijansko hrano, in tega nisem na glas poudarjal, saj nisem želel izstopati ali opravičevati svoje izbire,” se spominja Kovše.

Prelomnica je bila zanj potovanje v južno Indijo, kjer je ugotovil, da je vegetarijanska hrana lahko zelo pestra in raznolika. Zbral je pogum in oznanil svojim staršem, dekletu in prijateljem, da se bo prehranjeval samo še vegetarijansko. Kasneje pa ga je povsem prevzelo predavanje avstrijskega aktivista ddr. Martina Ballucha, kjer je izvedel več o veganstvu in pravicah živali. In tako je postal vegan. “Prvi dve leti sem spoznaval rastlinsko prehrano in odkrival nove okuse, potem pa sem med obiskom Montreala čisto slučajno obiskal neko presno restavracijo. Presna hrana me je navdušila, ampak veliko o njej nisem vedel, in potreboval sem nekaj časa, da sem se pravilno izobrazil,” pripoveduje Kovše.

 

Dve vrsti presnojedcev

 

Veganska prehrana ne vsebuje živalskih proizvodov, na primer mleka, mlečnih izdelkov, jajc, mesa ter medu, vendar je veganstvo veliko več kot le način prehranjevanja, pravi Kovše: “To je življenjski stil, pri katerem se izogibamo uporabi vseh živalskih proizvodov. Med drugim tudi ne nosimo oblačil in obutve živalskega izvora, ne uporabljamo kozmetike in zdravil, testiranih na živalih ipd. Tudi cirkusov in živalskih vrtov ne obiskujemo. Živali tudi ne kupujemo, saj niso stvari, ampak živa bitja. Podpiramo pa posvajanje in pomoč zapuščenim in pomoči potrebnim živalim. Skratka, veganstvo je zelo širok pojem, v našem društvu pa združujemo tako presnojede vegane kot tiste, ki si svojo hrano še vedno kuhajo. Povezati želimo vse vegane in tiste, ki to želijo postati. Vrata so odprta za vse, ne samo za enakomisleče, saj želimo pomagati vsem ljudem.”

 

Zajtrk na Festivalu sadja in zdravja (Foto: Nastja Pungarčič)

Zajtrk na Festivalu sadja in zdravja (Foto: Nastja Pungračič)

 

Presnojedci svoje hrane ne kuhajo, vendar tudi tu obstajata dve smeri. “Človek potrebuje v povprečju od 2000 do 3000 kalorij na dan, problem pa je, ker se zelenjave oziroma zelenja, ki je užitno v surovi obliki, ne moreš najesti dovolj; glava solate ima recimo le približno 50 kalorij,” razlaga Kovše. In prav pri izbiri kalorično zadostne hrane se presnojedci razhajajo. Eni s svojimi recepti poskušajo posnemati kuhano hrano in kalorije pridobivajo v glavnem z oreški in semeni, drugi pa prisegajo na sadje. “Prehrana, ki kalorijsko temelji na oreških in semenih, je sicer okusna, ampak na dolgi rok zagotovo ne deluje, ker človek zaužije preveč maščob, kar ni zdravo. Druga smer je po mojih izkušnjah z vidika zdravja in trajnosti veliko bolj primerna. Sadje je v primerjavi z zelenjavo precej bolj kalorično in vsebuje relativno največ ogljikovih hidratov, ki so gorivo za prav vsako celico našega telesa. Glede deleža in raznolikosti vitaminov je sadje na prvem mestu, pred zelenjavo, ki je na drugem mestu. Dobra stvar pri sadju je tudi ta, da vsebuje v povprečju vsaj od 70 do 90 odstotkov vode. Se pravi, da na ta način poskrbimo tudi za vnos najbolj čiste vode in posledično dobro hidracijo. Poleg tega pa so makro in mikro hranila v sadju v idealnih kombinacijah, kakršnih ne najdemo v nobeni drugi hrani. Skratka, sadje je za nas, ob kombinaciji z zelenjavo in občasno z manjšimi količinami oreškov in semen, idealna hrana,” meni Kovše.

 

Slavna gostja iz ZDA

 

V društvu imajo velike načrte tudi v zvezi z zdravstveno preventivo. Ljudem bi radi pokazali načine, s katerimi si lahko pomagajo pri raznih boleznih, kot so srčna obolenja, diabetes, Alzheimerjeva bolezen itd. V ta namen pripravljajo različna izobraževalna gradiva. Člani bodo lahko kmalu prek članske izkaznice koristili razne ugodnosti pri podjetjih, ki ponujajo rastlinsko hrano ali karkoli veganskega: oblačila, kozmetiko itd.

Na spletni strani http://www.vegan.si/ ljudi sproti obveščajo o aktivnostih društva. Vsak se lahko prijavi tudi za sodelovanje pri organizaciji projektov, ki temeljijo izključno na prostovoljstvu. “Zelo smo aktivni, čeprav nas je v ožjem jedru največkrat le štiri ali pet članov. Vendar skupaj z Andrejo Peterec, Miho Kölnerjem, Milanom Mrđenovićem in Danijem Sušnikom dobro koordiniramo stvari. Poleg nas je stalno ali občasno aktivnih še 15 do 20 sodelavcev, ki poskrbijo za prevode tekstov, lekturo in druge zadeve. S pomočjo prostovoljcev smo prevedli tudi knjigi Hrana za mir dr. Willa Tuttla in Škodljivost žit dr. Douglasa Grahama, zdaj pa prevajamo še Grahamovo uspešnico Prehrana 80/10/10, ki bo izšla jeseni.”

Člani društva so v mesecu juliju sodelovali tudi pri organizaciji prvega Presnega izziva, na katerega so se lahko prijavili vsi, ki so želeli preizkusiti, kako je, če ves mesec ješ samo presno hrano. Takoj po končanem izzivu pa se je začel štiridnevni Festival sadja in zdravja, ki se ga je udeležilo približno 80 ljudi iz 16 držav, tako da je bila že prva izvedba velik uspeh. Hrano je pripravljala največja mojstrica priprave presne veganske hrane z nizko vsebnostjo maščob na svetu, Alicia Ojeda iz Teksasa v ZDA, ki je v Slovenijo pripotovala posebej za to priložnost. “Spoznal sem jo pred dvema letoma v ZDA, in že takrat me je fascinirala s svojim delom in karizmo,” pravi Kovše. “Zdaj ko sem jo imel priložnost pobliže spoznati skozi delo, pa sem se naučil še veliko več o dobavi hrane, organizaciji dela, ustvarjalnosti in motivaciji sodelavcev. Zame je to, kar Alicia počne v kuhinji, čista umetnost.”

 

Alicia Ojeda, mojstrica priprave presne hrane (Foto: Nastja Pungarčič)

Alicia Ojeda, mojstrica priprave presne hrane (Foto: Nastja Pungračič)

 

Slavna ameriška “kuharica” bo glavna mojstrica priprave hrane tudi na največjem sadnem festivalu na svetu, The Woodstock Fruit Festival, ki se te dni začenja v New Yorku. “Dogovarjamo se tudi za prihodnja gostovanja, tako da verjamem, da bo ta festival doživel še več ponovitev,” je prepričan Kovše.

 

“Najboljša odločitev v življenju”

 

Večino sadja za festival jim je dostavil Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. “Hrana je bila res nadpovprečno dobra. Vsa je bila pridelana ekološko,” pojasnjuje Kovše in dodaja, da so se prav med festivalom naučili veliko o distribuciji hrane v Sloveniji in o tem, kaj se zgodi na njeni poti od kmeta do končnega kupca. “Ugotovili smo, da so na tržnicah in v trgovinah cene pogosto res absurdne v primerjavi s cenami pridelovalcev,” meni Kovše. Zato so se odločili, da ustanovijo neprofitno zadrugo za distribucijo sadja in zelenjave, ki bo ljudem omogočila poceni oskrbo z ekološko pridelano hrano.

“Pri zdravi prehrani ne gre samo za to, da je presna,” opozarja Kovše. “Ni nujno, da vsi vegani ali presnojedci jedo zdravo. Treba je jesti čim manj predelano oziroma nepredelano hrano: sveže, zrelo, sezonsko ter ekološko pridelano sadje in zelenjavo. Pridelava hrane s pomočjo nenaravne kemije je nevarno eksperimentiranje, ki traja šele nekaj desetletij, in katerega posledic se le delno zavedamo. Prejšnje generacije neekološko pridelane hrane sploh niso poznale. Po moje bi morali govoriti o hrani in neekološki hrani. Že to je napaka, da sploh uporabljamo posebno oznako za ekološko, ko pa bi morala biti iz varnostnih razlogov posebej označena ravno neekološka hrana.”

 

Krekerji iz semen chia in paprike (Foto: Nastja Pungarčič)

Krekerji iz semen chia in paprike (Foto: Nastja Pungračič)

 

Vsem, ki razmišljajo, da bi v svoji prehrani opustili meso in izdelke živalskega izvora, Kovše svetuje: “To je bila ena izmed najboljših odločitev v mojem življenju. Sicer sem začel v nepravi smeri in ne dovolj poučeno, ampak sem kasneje skozi izobraževanje k sreči našel pravo pot. Potrebno je poudariti tudi, da obstajajo pravzaprav štiri pomembne skupine hranil: prehrana, svež zrak, čista voda in sonce. Vse to so po definiciji vnašanja v telo hranila, ki vplivajo na metabolizem našega telesa. Prehrana je torej le eden od pomembnih dejavnikov zdravja. Drugi so še: spanje oziroma počitek, fizična aktivnost, čustvena stabilnost, telesna drža ipd. Večina ljudi meni, da jedo dobro in zdravo. Tako kot jih večina meni, da so dobri vozniki, pa vsi vidimo, kaj se dogaja na naših cestah. Zato bi ljudem predlagal, da se vsaj osnovno izobrazijo o prehrani, da preberejo Kitajsko študijo ali McDougallov načrt, pa Škodljivost žit in Prehrano 80/10/10, ko bo izšla v slovenščini. V teh knjigah so osnovne informacije o prehrani, o kateri sicer vemo le malo ali nič. Starši nam izberejo prehrano, nato nam družba promovira določeno hrano kot zdravo, v resnici pa se nikoli ne vprašamo, kaj so pri vsem tem subjektivna mnenja in kaj objektivna dejstva. Povprečna splošna izobrazba o tako osnovni in življenjsko pomembni zadevi, kot je prehrana, je izjemno nizka in pogosto zasnovana na napačnih trditvah, ki so v neskladju s sodobno znanostjo. Nič drugače žal ne velja za večino tistih, ki se v Sloveniji predstavlja za prehranske strokovnjake, in tudi za posebno skupino, ki pri večini ljudeh predstavljajo pomembno avtoriteto, to so zdravniki. Ti so med svojim študijem deležni absurdno majhnega deleža izobraževanja o prehrani. Zato so vredni posnemanja nedavni premiki v Kaliforniji, kjer je v pripravi zakon, ki bo uvedel obvezno izobraževanje celotnega zdravstvenega osebja o osnovah zdrave prehrane. Verjamem, da bomo temu zgledu kmalu sledili tudi v Sloveniji in da se bodo ob tem tudi smernice ministrstva za zdravje kmalu posodobile in uskladile s sodobno znanostjo in ugotovitvami največjih svetovnih prehranskih organizacij, ki rastlinsko prehrano smatrajo kot primerno za vsa obdobja človeškega življenja. Enak, kot so to storili v ZDA, Kanadi in nedavno tudi v Avstraliji. Smo na pragu velikih in pozitivnih sprememb.”

ALJA TASI

 

Fotografije Nastja Pungračič, http://photography.leanhigh.com

Več informacij na: http://www.vegan.si/

 

Leave a Reply