Kako postati vegan v 30 dneh

Članki, 8. 10. 2013

Najbolje je učiti z zgledom, so prepričani v Slovenskem veganskem društvu, ki v mesecu oktobru organizira že drugi 30-dnevni Enostaven veganski izziv. Pri tem prostovoljci, ki že imajo izkušnje z veganskim načinom prehranjevanja, pomagajo novincem, ki se želijo v tem preizkusiti.

 

Pri veganstvu gre tudi za etično izbiro, ne le za način prehranjevanja, ki sicer temelji zgolj na hrani rastlinskega izvora (Foto: Nasja Pungračič)

Pri veganstvu gre tudi za etično izbiro, ne le za način prehranjevanja, ki sicer temelji zgolj na hrani rastlinskega izvora (Foto: Nasja Pungračič)

 

Slovensko vegansko društvo, ki deluje šele dobro leto, je podobna izziva že organiziralo pomladi in poleti, odziv pa je bil zelo dober. Na prvi Enostaven veganski izziv se je pomladi prijavilo več kot 600, na prvi Presni izziv pa poleti več kot 400 ljudi.

Podobna je udeležba tudi na tokratnem izzivu, v okviru katerega se vegansko prehranjuje več kot 400 radovednežev, možno pa se je še prijaviti na spletni strani društva www.vegan.si; na novo prijavljeni izziv začnejo 1. novembra. Vsak udeleženec po elektronski pošti dobi nasvete in recepte, po želji pa mu dodelijo tudi mentorja. “Če imajo prijavljeni kakšno vprašanje ali dilemo, se lahko vedno obrnejo na svojega mentorja,” razlaga Milan Mrđenović, predsednik društva. “Z veganstvom lahko ljudje izboljšajo svoje zdravje in počutje, prihranijo trpljenje in življenje mnogih živali ter zmanjšajo svoj ekološki odtis na zemlji,” še doda. Pri veganstvu gre namreč tudi za etično izbiro, ne le za način prehranjevanja, ki sicer temelji zgolj na hrani rastlinskega izvora.

Udeleženci tokrat lahko izbirajo med tremi vrstami prehranjevanja. Klasični veganski izziv vključuje vse mogoče rastlinske jedi, tudi nadomestke živil živalskega izvora, na primer sojino mleko, sejtan, tofu itd. Primeren je predvsem za tiste, ki z veganstvom šele začenjajo in pogrešajo stare okuse. Zahtevnejši je SOS veganski izziv, ki vključuje le minimalno predelano in nepredelano rastlinsko hrano z nizko vsebnostjo soli, olja in sladil. Presni izziv pa vključuje le sveže sadje in zelenjavo ter manjše količine oreščkov in semen. Najmanj 80 odstotkov zaužitih kalorij je sestavljenih iz ogljikovih hidratov, po 10 odstotkov pa iz beljakovin in maščob. Gre za t. i. prehrano 80/10/10, ki je vse bolj popularna tudi pri nas.

 

“Ljudje zelo dobro shajajo z vegansko hrano,” ugotavlja Milan Mrđenović, predsednik društva (Foto: Nastja Pungračič)

“Ljudje zelo dobro shajajo z vegansko hrano,” ugotavlja Milan Mrđenović, predsednik društva (Foto: Nastja Pungračič)

 

“Ljudje se zadnje čase zelo zanimajo za vegansko hrano, in tu smo, da jim pomagamo,” pravi Mrđenović, ki je tudi sam v vlogi mentorja. “Mentorji smo vsi prostovoljci,” pojasni. “Delamo v glavnem prek elektronske pošte ali telefona, na prvem izzivu pa je neki mentor svoje varovance povabil kar k sebi domov in jih učil, kako pripraviti vegansko hrano.”

Predsednik Slovenskega veganskega društva je prepričan, da je veganstvo najbolj etična izbira za ta čas. “Naj se nam pridruži, kdor želi narediti pozitivno spremembo v svojem življenju in odpraviti dvome o veganstvu! Ljudje mislijo, da vegani ne zaužijejo dovolj beljakovin, da so slabokrvni in brez energije. Če pridete na naš zaključni dogodek, boste videli, da so vsi polni energije, veseli, in nihče ni bolan. Ljudje zelo dobro shajajo z vegansko hrano,” ugotavlja Mrđenović in poudari, da veganski način prehranjevanja temelji na številnih znanstvenih raziskavah, ki so dokazale, da z zdravo rastlinsko prehrano človek ne samo izboljša svoje počutje, ampak lahko tudi pozdravi določene bolezni. Mnogi, ki so se lotili prejšnjih izzivov, pa so še danes vegani.

ALJA TASI

Fotografije Nastja Pungračič, http://photography.leanhigh.com

Več informacij na: http://www.vegan.si/evi

 

 

 

 

 

Leave a Reply