Njegov rekord je 370 kilometrov na uro

Članki, 14. 11. 2013

Giancarlo Fisichella še vedno uživa svetovno slavo. Z ženo in tremi otroki živi na velikem posestvu blizu Rima, še vedno tekmuje in potuje po vsem svetu, počitnice pa preživlja na svojih jahtah na Karibih in Sardiniji. Zato se je marsikdo začudil, ko ga je te dni videval v Portorožu. Po petih letih je bivši italijanski voznik formule 1 ponovno sedel tudi v gokart in odpeljal nekaj krogov na zdaj že bivši stezi v Luciji.

 

Giancarlo in Luna Fisichella v Rezidenci Čeligo (Foto: Nastja Pungračič)

Giancarlo in Luna Fisichella v Rezidenci Čeligo (Foto: Nastja Pungračič)

 

Po 34 letih delovanja gokart steze v Luciji je bil prav Giancarlo Fisichella tisti, ki se je po njej zapeljal zadnji. Družbo sta mu delala sin Christopher in dosedanji upravljalec steze Sandi Čeligo, lastnik hotela Rezidenca Čeligo, zaradi katerega je slavni dirkač formule 1 tokrat obiskal Portorož. Giancarlo Tinini, lastnik tovarne CRG in največji konstruktor gokartov na svetu, pa je v Lucijo za to priložnost pripeljal dva gokarta najmočnejše kategorije KZ1, prav takšna, na kakršnih svojo kariero začne večina voznikov formule 1. Trije avtomobilistični navdušenci so v nekaj dneh skupnega druženja skovali zanimive načrte, kako bi Portorož – ob primerni infrastrukturi, ki pa bi jo morali še zgraditi – lahko spremenili v mini Monte Carlo, po katerem bi se sprehajalo še več znanih dirkačev, ne le Fisichella.

 

Fisichella in Sandi Čeligo s 125-kubičnim gokartom KZ1 (Foto: Nastja Pungračič)

Fisichella in Sandi Čeligo s 125-kubičnim gokartom KZ1 (Foto: Nastja Pungračič)

 

Zgodba se je začela, ko je Giancarlo Fisichella julija letos skupaj s prijatelji obiskal igralnico v Portorožu. Družba je zavila tudi na večerjo v Rezidenco Čeligo, kjer je prišlo do usodnega srečanja dveh avtomobilističnih navdušencev. In tako se je Fisichella, tokrat z vso družino, vrnil k Čeligu na počitnice.

“Bila je odlična večerja,” se prvega obiska Rezidence Čeligo spominja Fisichella. “S Sandijem sva se spoprijateljila in se vmes večkrat slišala po telefonu. Tokrat sem bil nekaj dni prost, zato sem izkoristil priložnost in se vrnil v Portorož. Tu se lahko resnično sprostim. Odlično je tudi, da je pred hotelom steza za karting, čeprav so jo zdaj žal zaprli.”

Lucijsko stezo za karting, ki so jo Čeligovi zdaj prepustili drugim občinskim načrtom, je preizkusil tudi desetletni Christopher Fisichella, na katerega je njegov oče zelo ponosen. “Raste in se uči,” o svojem sinu pravi Giancarlo. “Seveda že zdaj hoče postati profesionalni voznik formule 1, ampak raje še malce počakajmo …”

 

“Imel sem veliko srečo, da se lahko pohvalim s tako dolgo kariero v formuli 1," pravi Fisichella ( (Foto: Nastja Pungračič)

“Imel sem veliko srečo, da se lahko pohvalim s tako dolgo kariero v formuli 1,” pravi Fisichella ( (Foto: Nastja Pungračič)

 

Na kratkih počitnicah je užival tudi ženski del družine Fisichella – mama Luna in hčerki Carlotta in Carolina; prva ima 15, druga tri leta. Giancarlo in Luna sta skupaj že od svojega 18. leta, še preden je on postal slavni voznik formule 1, ona pa je naredila kariero v šovbiznisu. Oba sta preprosta človeka, predana družini. Zelo cenita čas, ki ga lahko preživita z otroki, zato imata najraje, če ju oboževalci pustijo pri miru.

In v Portorožu se je zgodilo prav to. “Tu je sicer veliko italijanskih turistov, ki me na cesti seveda prepoznajo, mi želijo stisniti roko in me prosijo za avtogram in skupno fotografiranje. Rad jim ustrežem, še raje pa sem v hotelu, kjer lahko v miru uživam s svojo družino. Prepoznali so me tudi nekateri Slovenci, ki pa niso bili povsem prepričani, če so prav videli. Verjetno so bili presenečeni, da me vidijo v Portorožu, in so me večinoma pustili pri miru. Slovenci ste zelo prijazni ljudje,” ugotavlja Fisichella, ki pa slavo, kljub temu, da se ji včasih raje izogne, jemlje kot del svoje službe. “Še posebej ko nehaš tekmovati v formuli 1, je slava lahko prav prijetna. Verjetno bi se slabo počutil, če bi vsi kar naenkrat pozabili name,” pravi italijanski voznik, ki ima za seboj 231 dirk za grand prix, tri zmage in skoraj 14 let dolgo kariero v formuli 1.

“Najlepše je, ko koga prehitiš,” vznemirjenje v bolidu formule 1 opisuje Fisichella. Svoj hitrostni rekord je dosegel na stezi v Monzi, znaša pa 370 kilometrov na uro. “Nemogoče je to opisati, zagotavljam pa vam, da je občutek čudovit. Ko sem bil star osem let, sem začel voziti karting na stezi blizu svojega doma v Rimu. Moj oče je bil velik oboževalec formule 1, kar je začrtalo mojo profesionalno pot. Čas je že bil, da se poslovim, kljub temu pa še vedno tekmujem in uživam športno življenje. Veliko potujem in sem zelo zaposlen,” pravi Fisichella, ki je lani zmagal na sloviti dirki 24 ur Le Mansa. Fizično kondicijo vzdržuje z zahtevnimi treningi na kolesu, veliko teče, plava in trenira v fitnesu. “Težko je uspeti v formuli 1. Imel sem veliko srečo, da se lahko pohvalim s tako dolgo kariero. Sicer pa sem, kadar imam le čas, najraje doma s svojimi otroki. Ko jih lahko peljem v šolo, sem najsrečnejši oče na svetu.”

 

Sandi in Gordana Čeligo (levo) z zakoncema Fisichella (Foto: Nastja Pungračič)

Sandi in Gordana Čeligo (levo) z zakoncema Fisichella (Foto: Nastja Pungračič)

 

Fisichella je v Portorožu presenetil z napovedjo, da bi prav tu rad ustanovil šolo za mlade voznike. Za kaj takega pa bi seveda potreboval novo stezo za karting. Da jo bodo v piranski občini zgradili, močno upa tudi Sandi Čeligo, ki kar ne more verjeti, da je njegov novi prijatelj prav Giancarlo Fisichella. “On je veliki mojster in moj idol. Le redkim izbrancem uspe priti v formulo 1, Fisichella pa ni le odličen voznik, ampak tudi velika osebnost. Prav uščipniti se moram, da se prepričam, da ne sanjam,” pravi Čeligo.

Tudi on je pred leti sanjal, da bi mu uspelo priti v formulo 1, a za tak podvig v bivši Jugoslaviji ni imel možnosti. Kljub temu mu je kot državnemu prvaku v kartingu leta 1988 uspelo, da je dobil italijansko licenco in je lahko tekmoval v sosednji državi, kjer je bila konkurenca neprimerno močnejša kot doma. Leto dni mu je uspelo držati korak z najboljšimi, potem pa finančno ni več zmogel. Zanimivo, da je takrat v kartingu tekmoval tudi Fisichella, le da v mlajših kategorijah, tako da se s Čeligom nista srečala. “S Tininijem in Fisichello bi radi skupaj ustanovili šolo kartinga in tekmovanje pod svojo blagovno znamko. Na ta način bi lahko talentiranim mladim voznikom iz Slovenije in širše pomagali, da se razvijejo v vrhunske dirkače,” o načrtih pove Čeligo. “Upam, da bomo v piranski občini kmalu zgradili nov avto-moto poligon, na katerem bi lahko organizirali tudi svetovno prvenstvo v kartingu. Če bi imeli primerno infrastrukturo, bi lahko res sanjali, da bo Portorož nekoč postal turistična metropola, podobna Monte Carlu. Zvezdniki, kakršen je Fisichella, na počitnice radi povabijo tudi svoje slavne prijatelje, in tako bi lahko v Portorož privabili res vrhunske goste. Rezidenca Čeligo pa bi postala zbirališče vrhunskih in nadobudnih dirkačev, ki bi si tu nabirali fizičnih in psihičnih moči. Si lahko zamislite, da prav meni, ki sem vedno sanjal, da bi vozil formulo 1, uspe vzgojiti talentiranega voznika, Slovenca, ki bi tekmoval v tej kategoriji?!”

Zadovoljni gostje so velik kompliment za Rezidenco Čeligo, ki je odprta že drugo leto, okusno pa jo je opremila kar lastnica Gordana Čeligo sama. Za vzor si je vzela hotele v Toskani, ki so zelo povezani z lokalnim okoljem. Ne samo po imenu, ampak tudi oblikovno je vsaka soba zasnovana malce drugače, tako da si vsak gost lahko izbere tisto, ki mu je najbolj blizu. “Pred našim hotelom so bile včasih soline, zato sem želela hotel opremiti v tem slogu,” razlaga Čeligova, ki je vsako od 34 sob poimenovala po določenem solinskem orodju. “Še posebej me veseli, da so predvsem restavracijo, fitnes in savno začeli vse bolj pogosto obiskovati tudi domačini. Letos je vse skupaj res lepo steklo; že od pomladi dalje imamo polno restavracijo, pa tudi hotelskih gostov je vse več. Za novo leto smo že skoraj zasedeni. Za praznike je največ italijanskih, poleti pa avstrijskih, nemških in švicarskih gostov,” dodaja Čeligova, ki jo še posebej veseli, da je njihov hotel na spletnih straneh, kot je na primer booking.com, v samem vrhu najbolje ocenjenih hotelov v Portorožu.

Čeligovi so eno največjih naložb v turizem v zadnjih letih v Portorožu uspeli dokončati tudi s pomočjo evropskih sredstev. “Sicer investicije ne bi zmogli. Sploh pa sem počaščena, da nam je uspelo evropski denar tudi obdržati in smo uspešno prestali vse revizije. Zagotovo se v našem kraju od turizma da lepo živeti, vendar bomo potrebovali še kar nekaj let, da pridemo na zeleno vejo. Zato se moramo potruditi, da bodo turisti imeli razlog, da pridejo k nam,” meni Gordana Čeligo.

ALJA TASI

Fotografije Nastja Pungračič, http://photography.leanhigh.com

 

Leave a Reply