Vesolje je stroj za manifestacijo

Intervjuji, 2. 2. 2014

Ko je pustil dobro plačano službo, se je hkrati odločil tudi, da bo svoje seminarje vodil zastonj. Zdaj ima vedno dovolj denarja, pa tudi če je to le deset evrov. Ivan Bavčević, hrvaški energoterapevt in duhovni učitelj, na ta način priznava, da v vesolju obstaja sila, ki je močnejša in pametnejša od njega in ki bo poskrbela za vse njegove težave. Skrbi so višek egoizma, je prepričan, s svojim brezskrbnim načinom delovanja pa želi ljudem pokazati, da je duhovnost mogoče živeti tudi v praksi. Bavčević na Hrvaškem vodi Center zavesti, v okviru katerega organizira tudi devetmesečno šolo zavesti, v Liki pa gradi kompleks, imenovan Dolina miru.

 

“Nima smisla, da bi bila zaskrbljena dva: ti in bog.”

“Nima smisla, da bi bila zaskrbljena dva: ti in bog.”

 

* To, kar učite, s kratico imenujete DOP – dopuščanje, opuščanje, prepuščanje. Lahko podrobneje pojasnite, za kaj gre?

“Če se spomnim svojega otroštva, vidim, da je bilo tako stanje zame že od malega povsem naravno. Vedno sem bil umirjen in prepričan, da obstaja rešitev za vsako težavo ter da so stvari z razlogom takšne, kakršne so. Takrat še nisem vedel, da se to imenuje dopuščanje. Vse je treba prepustiti zavesti oziroma izvoru. Nima smisla, da bi bila zaskrbljena dva: ti in bog. In če se odločiš, da boš svoje težave prepustil bogu, potem se ti z njimi ni treba več obremenjevati. Nekoč sem pol leta preživel v Bolgariji, kjer sem se tudi domislil tehnike zdravljenja DOP. Na Hrvaškem bi moral rešiti neki problem, a sem bil v tujini. Vprašal sem se, če lahko sam kaj storim, in seveda ugotovil, da ne morem. Torej nima smisla skrbeti, če na ta način ne bom rešil ničesar. Ko sem si tako predočil stvari, sem, logično, nehal skrbeti. Nato sem se vprašal, če mi kdo na Hrvaškem lahko pri tem pomaga. Nihče. Spet sem se oddahnil. Tretje vprašanje pa je bilo, če v celotnem vesolju obstaja kdo, ki mi lahko pomaga. Obrnil sem se na ’tistega tam zgoraj’ in mu rekel, poslušaj, imam problem, ki ga ne znam rešiti in mi pri tem ne more nihče pomagati. Reši ga, prosim, ti, ki si neskončna inteligenca in boš že vedel, kaj storiti.”

* Kaj se je zgodilo?

“Naslednji dan so me poklicali in mi rekli, da bomo problem rešili, ko se vrnem. Niso mi več grozili, da bom moral plačati visoko kazen, če tega ne storim takoj. Šel sem na sprehod ob morju in razmišljal o tem, kako plankton, ki lebdi v vodi, morje odnese do kitov. Tokovi vse organizme odnesejo na pravo mesto. Treba je le dopustiti, da vesoljska inteligenca poveže vse skupaj. Zakaj tudi jaz ne bi tako živel? Takrat je v moj um dobesedno vstopilo znanje, kako naj poteka ves proces dopuščanja, opuščanja in prepuščanja. V trenutku, ko sem dopustil, da me vodi vesoljska inteligenca, sem lahko opustil vsa čustva, ki so me prej pri mojem delu ovirala. Prepustil sem jih izvoru, in to je bila največja osvoboditev, kar sem jih doživel. Vedel sem, kaj bom v prihodnje delal z ljudmi. Ko sem se vrnil na Hrvaško, sem že po dveh tednih organiziral prvi seminar. Prišlo je 70 ljudi.”

* Kaj ljudem preprečuje, da bi se popolnoma prepustili?

“Proces sproščanja in prepuščanja po navadi spremljajo močni izbruhi čustev. Veliko ljudi prvič v življenju pride v stanje, ko so pripravljeni dopustiti, da se nekaj dogodi. V vsakdanjem življenju je zelo težko ostati v takem stanju. Ljudje so veliko bolj navajeni kontrolirati stvari in si zaradi njih ustvarjati skrbi. To pa zato, ker njihovo življenje vodi um, ki bi moral biti njihovo orodje in ne gospodar. Služijo umu, namesto da bi bilo obratno. Um že po svoji naravi skrbi in vidi vse črno.”

* Kaj še učite v vaši šoli zavesti?

“Začnemo pri temeljih: pri mislih, fizičnem in čustvenem telesu, strahu pred smrtjo ipd. Ljudi ves čas spodbujam, naj bodo sproščeni in se ne prepuščajo skrbem. Šola traja devet mesecev. Če pa smo tem učenjem izpostavljeni le občasno, v vsakdanjem življenju hitro spet zdrsnemo v stare vzorce razmišljanja in delovanja.”

* Je za prepuščanje potrebna vera? Ali morda zaupanje?

“Dobro vprašanje. Vera zagotovo ne. Redko v kaj verujem, saj s tem priznam, da nečesa ne poznam. Ne verjamem v sonce, ker ga poznam in vidim vsak dan. Na enak način ne verjamem niti v boga, saj bi s tem priznal, da ga ne poznam, kar pa ne drži. Imam neposredno izkušnjo boga, tako da je vero v tem primeru zamenjalo spoznanje. Zaupanje ni isto kot vera. Zaupanje pomeni, da svoja spoznanja tudi živiš. Veš, da obstaja inteligenca, ki je vsemogočna in vsevedna ter koordinira vse v vesolju. Polna je ljubezni in nikomur ne želi škoditi. Če se um in ego prepustita tej sili, ki izvira iz srca, se človek spremeni. Lažni jaz se prepusti resničnemu jazu. Zaupanje je v tem primeru zavesten napor. Kadarkoli začutimo, da se nam porajata strah in zaskrbljenost, se spomnimo, da zaupamo sili, ki nas ne bi nikoli prevarala ali prizadela. Če se ima kdo za katolika, pa je ves čas zaskrbljen, ga vprašam, kakšen je njegov bog. Ali je ljubezen, ali vse ve in je vsemogočen? In če je, zakaj mu potem vsak dan pljuneš v obraz?”

* Kako pa bogu pljuneš v obraz?

“Vsak trenutek, ko si zaskrbljen, mu sporočaš, da ne verjameš, da te ljubi. Kontrolo spet prevzame ego, ki bogu reče: ‘Ti si res vsemogočen in vse veš, ampak tale moj problem je tako velik, da ga bom moral rešiti sam.’ Ali je sploh kaj bolj egoističnega od tega? Če bi človek res veroval, ne bi skrbel. Ker bi vedel, da bo tisti, v katerega veruje, poskrbel zanj. Brezskrbnost je dokaz, da se znaš prepustiti.”

 

“Enostavno, ljudje se pojavijo, ko jih potrebuješ. Ko denarja ne potrebujem, ga pač nimam.”

“Enostavno, ljudje se pojavijo, ko jih potrebuješ. Ko denarja ne potrebujem, ga pač nimam.”

 

* Pravite, da je pomembno, da izrazimo, kar si želimo, ni pa na nas, da si zamišljamo, kako se bo to zgodilo. Zakaj je potreben tak pristop?

“Ko si kaj želimo, se ne sprašujemo, kako bomo do tega prišli. Tega enostavno ne vemo. Treba pa je povedati, kaj si želimo. Pravzaprav ne, kaj si želimo, ampak kaj smo se odločili. Na primer, odločil sem se, da bom živel v zdravem in izpolnjujočem odnosu. Odločil sem se, da bom imel dovolj denarja. Vesolje že ve, kako se bo to uresničilo. Pravzaprav je vesolje neke vrste stroj za manifestacijo in materializacijo. Pojma nimam, kako iz spermija in jajčeca narediti otroka. Poznam pa svoj del posla. (smeh) Za vse ostalo ne skrbim. Tako je pri vsaki stvari. Opraviš svoj del posla, ostalo pa prepustiš bogu.”

* Vaša življenjska zgodba je zelo zanimiva, saj ste bili včasih uspešen poslovnež. Kako vam je uspelo spremeniti svoje življenje?

“Na to sem se pripravljal več let. Vmes sem eksperimentiral z duhovnostjo, zavestjo, meditacijo, molitvijo, branjem knjig itd. Nikoli pa si nisem dovolil, da bi postal pristaš kake dogme, da bi se zaprl v določen krog in na kaj prisegal. Dopustil sem si različne izkušnje in spoznaval različna stališča in kulture.”

* Ste v poslovnih krogih veljali za čudaka?

“Po naravi sem vesel človek, zato sem bil med ljudmi vedno priljubljen. Sodelavci so opazili, da sem težave vedno reševal umirjeno in neobremenjeno. Zato so radi prisluhnili, ko sem jim pripovedoval, s čim se ukvarjam. Vendar sem sčasoma poglobil svoje občutke in bolj pristno izkusil samega sebe. Takrat nisem mogel več ostati v starih energijah. Lao Tzu, eden najpomembnejših kitajskih filozofov, je dejal, da se moder človek vedno umakne iz negativnih energetskih polj. Ne trudi se jih spremeniti, ampak se umakne. Razen če ve, da je tako močan, da bo njegova zavest dvignila vse okrog njega. Če pa je okolica močnejša in ga vleče k tlom, potem se ne bo boril, ampak bo modro odšel.”

* Veliko ljudi se boji pustiti službo, ker bi ostali brez vira za preživljanje. Kako ste vi rešili ta problem?

“Leto dni potem, ko sem ljudi začel učiti dopuščanja in prepuščanja, sem v Indiji doživel zelo močno izkušnjo zlitja z višjo zavestjo. Vedel sem, da se je nekaj spremenilo, in to mi je potrdil tudi moj tamkajšnji duhovni učitelj. Pogledal me je in mi rekel, naj sprejmem to spremembo, saj sem našel, kar sem iskal. Ko sem se vrnil domov, je bilo vse drugače. Nisem mogel več čez dan hoditi v službo in prejemati visoke plače, zvečer pa ljudem razlagati, kako naj se prepustijo, medtem ko morda že nekaj mesecev niso dobili plače in se komaj preživljajo. Zato sem se hkrati, ko sem pustil službo, odločil tudi, da bom seminarje vodil zastonj. Ljudje plačajo, če želijo in kolikor želijo.”

* Kako se je to obneslo?

“Že naslednji dan je prišla neka ženska in mi dejala, da Centru zavesti želi pokloniti svoje stanovanje, ki ga ne uporablja več. Pa sploh ni vedela, da smo se odločili delati zastonj. In tako delam že tri leta. Le za šolo zavesti določim ceno, zato da se ji ljudje res posvetijo in zdržijo devet mesecev, kolikor traja. Vedo tudi, da s tem podpirajo delo nekaj ljudi v centru in vsa naša potovanja po raznih krajih.”

 

“Če bi človek res veroval, ne bi skrbel. Ker bi vedel, da bo tisti, v katerega veruje, poskrbel zanj. Brezskrbnost je dokaz, da se znaš prepustiti.”

“Če bi človek res veroval, ne bi skrbel. Ker bi vedel, da bo tisti, v katerega veruje, poskrbel zanj. Brezskrbnost je dokaz, da se znaš prepustiti.”

 

* Materialno vam gre torej dobro?

“Vedno nam kdo pokloni denar, recimo za izgradnjo Doline miru, ali pa nam pokloni gradbeni material ipd. Enostavno, ljudje se pojavijo, ko jih potrebuješ. Ko denarja ne potrebujem, ga pač nimam. Če potrebujem deset evrov, potem imam samo deset evrov. Če pa jih potrebujem 10.000, jih toliko tudi dobim. Tako gre to, čisto zares.” (smeh)

* Omenili ste izgradnjo Doline miru. Za kakšen projekt gre?

“Dolina miru je v Liki, na pol poti med Ogulinom in Plitvičkimi jezeri. Pred štirimi leti, ko sem bil še poslovnež, sem kupil pet hektarov veliko zemljišče z nekaj gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji. Želim, da bi bil to kraj izven sistema, mesto svobode. Ljudem želim pokazati, da se da živeti na nov način.”

* Kaj boste počeli tam?

“Predvsem potrebujemo skupni prostor za ljudi, ki prihajajo na seminarje. Zdaj seminarje v glavnem prirejamo po hotelih, kar je čisto v redu, ampak še lepše je, če imaš prostor, ki je energetsko prilagojen tvojemu načinu dela in ga ni treba vsakič znova pripravljati in čistiti. Najprej sem mislil, da bo vse v znamenju vetrnic in sončnih kolektorjev, s pomočjo novih uvidov pa sem spoznal, da niti to ni rešitev. Da je to spet nekaj, česar bi se ljudje zdaj masovno oprijeli, češ da jih bo rešilo. Ampak Nikola Tesla je šel še mnogo dlje; on bi se smejal sončnim kolektorjem. Zagotovo obstaja boljši način, da postanemo energetsko neodvisni. S tem se več ukvarja moj kolega, nihče pa ne ve, kakšni naj bi bili ti novi energetski sistemi. Prepuščam se inteligenci vesolja, zato sem lahko brez skrbi. S svojim obstojem in načinom, kako delujem, želim ljudem pokazati, da je duhovnost mogoče živeti tudi v praksi. Dokler sem na tem planetu, bom dobro živel. Pa ne samo to. Do spoznanja želim priti v tem telesu. Lahko se je razsvetliti, ko zapustiš telo. Vsi smo svetloba, zato nas vse čaka razsvetljenje. Velik uspeh pa je to stanje doseči, ko si v telesu.”

* Odločili ste se torej zgraditi Dolino miru, ne veste pa še natančno, kakšna naj bi bila?

“Prve vizije sem dobil leta 2011 v Indiji pri svojem velikem prijatelju, duhovnem učitelju, ki vodi duhovno društvo Piramida. Zgradil je 10.000 piramid v Indiji in po svetu, namenjenih meditaciji. Nekatere so majhne, v nekaterih pa lahko meditira po 5000 ljudi. Bil sem v piramidi blizu Bangaloreja v Indiji, ki je med največjimi. Sedel sem v meditaciji, moj partner v Centru zavesti, Josip Taši, pa je bil takrat v svoji sobi. Istočasno sva dobila vizijo Doline miru in piramid, ki bodo stale tam. Vizija je bila tako jasna, da sem stekel Josipu povedat, kaj sem videl. A še preden mi je to uspelo, mi je on opisal svoje načrte, ki jih je videl v sanjah. Oba sva videla veliko piramido, in kasneje sva uskladila svoji viziji in načrte spravila na papir.”

* Ste že začeli delati?

“Obnovili smo že dve hiši, lansko zimo pa sem se umaknil v hišo sredi gozda, da bi tam v tišini preživel 40 dni. Meditiral sem, zunaj pa dva metra snega, medvedi in volkovi. Prikazovali so se mi načrti in tlorisi zgradb, in v hiši sem celo našel milimetrski papir. S sabo nisem vzel ničesar, ne hrane ne vode ne pisala, s katerim bi lahko risal. Naenkrat pa na polici odkrijem milimetrski papir, ravnilo in svinčnik. Začel sem risati načrte, ampak noben izračun mi ni bil povsem jasen. Šele kasneje so mi prišli pod roke članki o Fibonaccijevem zaporedju, in tako sem razumel številke, ki sem jih zapisal v meditaciji. Enostavno sem dobil že izdelane načrte, kako naj bi bilo vse skupaj videti.”

* Želite s tem pokazati, da je mogoče živeti tako, kot ste si zamislili?

“Da. Živeti želim tako, kot mi je všeč. Vsi potrebujemo odmik, da lahko nadaljujemo svoje delo. Veliko potujem. Izpostavljen sem različnim mestom, državam, političnim situacijam ipd. To človeku zamegli vid, zato bi vsak moral preživeti nekaj časa v tišini, da se zbistri. Kaj takega pa je laže doseči v neokrnjeni naravi, kjer ni mobitelov in raznih žarčenj. Morda bodo v Dolini miru živeli umetniki, ali pa ljudje, ki se upokojijo, pa ne želijo vegetirati. Posestvo je veliko, zato tam lahko brez težav živi več ljudi. Glavni obrisi so torej jasni, podrobnosti pa še ne povsem. Jasno mi je le, kaj moram za uresničitev te vizije storiti danes.”

* Kako bi opisali svoj način življenja?

“Spontan je, kar pomeni, da živim brez občutka gotovosti. Nisem življenjsko zavarovan, prav tako moje posestvo ni zavarovano v primeru požara ali poplave. Nimam prihrankov.”

* In si ne ustvarjate zalog?

“Res ne. Zaloge kažejo na to, da ne zaupaš in da te je strah. Kar pa ne pomeni, da se ne bi založil s hrano, če bi dobil impulz zavesti, da se bo kmalu zgodila kataklizma. Ne bi se spraševal, zakaj moram to storiti.”

* Vas delo z ljudmi izpolnjuje?

“Zelo. Z ljudmi delam že 15 let. Še ko sem bil poslovnež, sem za vikende vodil šest prostovoljnih društev, organiziral seminarje ipd.”

* Na Hrvaškem vodite Center zavesti, vaših programov pa se udeležuje na tisoče ljudi. Ste popularni?

“Ne vem. S tem se ne obremenjujem. Na Facebooku me sledi približno 2500 ljudi. Ne reklamiram se, zato ne vem, koliko ljudi me pozna.”

* Kaj lahko ljudje pričakujejo na vašem seminarju?

“Trenutno se osredotočam na bivanje. Ljudi popeljem v stanje, ko samo so. Bivanje je nekaj naravnega, vendar se moraš oddaljiti od čutnih zaznav: vida, sluha, vonja itd. Svojo pozornost moraš obrniti vase. Naš um svet dojema s pomočjo čutov. Vedno gleda ven, nikoli navznoter. Bivanje pa je način obstoja, ko svojo pozornost iz zunanjega sveta preusmeriš vase in na svoje srce. Tako šele začneš čutiti in izkušati, kdo pravzaprav si. Dokler pa je tvoja pozornost usmerjena na pet čutov, dokler živiš v svetu telesa, misli in čustev, ne moreš izkusiti sebe. Zelo težko je odtegniti pozornost od sveta čutnih zaznav, ko pa ti to uspe, ugotoviš, da svet obstaja samo, če imaš pet čutov. Če izklopimo čute, svet preneha obstajati. Ti pa še naprej si. Ali ni to noro? Ti si, sveta pa ni več. To spoznanje je osvobajajoče.”

* Kaj se zgodi, ko se ljudje končno naučijo prepuščati?

“Takoj se izboljšajo razpoloženje, zdravje, odnosi ipd. Če pa jim uspe daljši čas ohranjati visoko stanje zavesti, pomislijo, da so morda nazadovali, saj jim gre slabše kot prej. To pa zato, ker umazanijo vidite šele, ko prižgete luč. Ko to uzrejo, so ljudje po navadi zaprepadeni. Zavest iz življenja odnese vse nepotrebno, in to je lahko boleče. Moraš se posloviti od ljudi, ki niso več potrebni v tvoji bližini, od določenih krajev, službe, načina razmišljanja ipd. V šoli zavesti vodim obred namišljenega pogreba. Vsakega udeleženca posebej prekrijemo z belo rjuho, kot da je mrtev. Sledi pogrebni obred z govori in vsem, kar spada zraven. Na ta način v človeku umre, kar mora umreti, da se lahko ponovno rodi.”

* Pogumno dejanje …

“Ta proces res ni enostaven. Ravno pred mesecem dni so udeleženci Šole zavesti na Reki šli skozi svoj namišljeni pogreb, in zdaj vsi tarnajo, da jim gre slabo. Vse mogoče se jim dogaja, saj se v novem stanju zavesti še ne znajdejo popolnoma. Vendar težavna obdobja hitro minejo, pravzaprav zadnje čase vse hitreje.”

 

ALJA TASI

 

2 Responses to Vesolje je stroj za manifestacijo

  1. Miljenka says:

    Odlično. Želim se udeležiti srečanja v Novi Gorici

  2. Emil Ledenko says:

    Kdaj se začne naslednja šola zavesti in ali bo mogoče tudi v Ljubljani ali okolici? Hvala

Leave a Reply