Manj ješ, dlje živiš

Intervjuji, 26. 5. 2014

Post je najboljši način, da se telo pozdravi in očisti strupov, je prepričan Loren Lockman, ki je v svojem centru Tanglewood na Kostariki pri postenju samo ob vodi v 20 letih pomagal že več kot 1500 ljudem. Kadar se ne posti, uživa predvsem sadje in enostavne solate. Sadežem, kot so paradižnik, kumarica ali paprika, doda le nekaj listov mehke zelene solate in tega ne začini z oljem, kisom ali soljo. Več kot 27 let je že minilo, odkar je bil zadnjič bolan.

 

“Povprečno ima človek v telesu 15- do 20-krat več maščobe, kot jo potrebuje za preživetje,” opozarja Loren Lockman

“Povprečno ima človek v telesu 15- do 20-krat več maščobe, kot jo potrebuje za preživetje,” opozarja Loren Lockman

 

Lockman se izogiba hrani živalskega izvora in pri izboru razmišlja predvsem, kaj je za človeka naravno. In človek zagotovo ne bo ugriznil živali za vrat in ji spil kri, kot to počnejo plenilci. Poleg tega so znanstveniki dokazali, da so živalski produkti za človeka škodljivi, saj petkrat povečajo tveganje za raka in srčne bolezni. “Če se o teh raziskavah ne govori na glas, še ne pomeni, da ne obstajajo,” opozarja Lockman. “Povprečno ima človek v telesu 15- do 20-krat več maščobe, kot jo potrebuje za preživetje.”

Ljudje ne zbolijo pomotoma ali zaradi slabih genov, pač pa zaradi slabih navad, je prepričan Lockman. Za bolezen si nehote in nevede prizadevajo leta in leta z nepravilnim življenjskim slogom. Lockman se je bil prisiljen sam podučiti o zdravem življenjskem slogu, saj je že pri 23 letih hudo zbolel in mu zdravniki niso znali pomagati. Prav tako se njegovo stanje ni izboljšalo, ko je sledil klasičnim prehranskim priporočilom, zato je ubral svojo pot.

“Tisti, ki pravkar nakupujejo v kakšni trgovini z zdravo prehrano, so prepričani, da bo to koristilo njihovemu zdravju, ampak ne – še vedno bodo zboleli,” je kritičen tudi do t. i. superhrane. “Če si se odločil, da boš delal proti naravi, boš na koncu plačal visoko ceno. Naravni zakoni veljajo za vse, tudi za tiste, ki jih ne poznajo.”

 

* Ali ljudje, ki se postijo pri vas na Kostariki, pijejo samo vodo?

“Da.”

* Običajno ali destilirano vodo?

“Razlika med običajno in destilirano vodo je velika. Voda razredči elektrolite, če pa pijemo destilirano vodo, je še veliko slabše. Destilirana voda je lačna voda, saj zaradi svojega naboja privlači elektrolite. Zagrabi te pozitivno nabite minerale in jih potegne iz krvnega obtoka. Če z vodo, ki jo pijemo, preveč razredčimo elektrolite, umremo. In destilirana voda nas oropa elektrolitov. Zato je ne priporočam.”

* Nekateri menijo, da je destilirana voda boljša za pitje, ker ne vsebuje anorganskih mineralov, ki naj bi bili za naše telo neuporabni oziroma strupeni …

“V majhnih količinah, na primer v pitni vodi, ti anorganski minerali ne morejo bistveno škodovati telesu. Še več, taka voda ni lačna mineralov in jih zato ne jemlje telesu. Nasprotno je v morski vodi visoka koncentracija anorganskih mineralov, zato je za nas neužitna. Temelj mojega učenja je, da ima narava vedno prav. Imamo torej izvirsko, popolnoma čisto vodo, ki privre iz zemlje. Nemogoče bi si bilo izmisliti kaj boljšega. Noben stroj ne more proizvesti ničesar boljšega od tega, kar nam da narava.”

* Ampak pravite, da popijete zelo malo izvirske vode. Ne potrebujete je, ker boljšo vodo dobite v sadju in zelenjavi, ki jo uživate surovo …

“Tako je.”

* Je torej trditev, da moramo popiti nekaj litrov vode na dan, napačna?

“Ne nujno. Odvisno, kako hidriran je človek. In čeprav sem bil od 2000 ljudi, kolikor smo jih testirali v našem centru, eden od treh, ki smo bili zadostno hidrirani, spijem morda le liter vode na teden. Večina ljudi pa potrebuje tri ali štiri litre vode na dan, torej mnogo več kot jaz. Kakšen teden sploh ne spijem niti kaplje vode. Seveda kaj tega odsvetujem ljudem, ki so hudo dehidrirani. Ni napačno, da ljudje pijejo vodo, napačno je, da verjamejo, da bodo zaradi tega zadostno hidrirani. Voda nas ne hidrira. Kaj takega je praktično nemogoče.”

* Kaj se zgodi, če pijemo veliko vode?

“Veliko vode razredči veliko elektrolitov. Voda torej pride v krvni obtok, kjer so tudi kalij, natrij, magnezij in drugi elektroliti, ki jih potrebujemo za normalno delovanje. Ko se potimo, na primer med telesno vadbo, ne izgubljamo le vode, ampak tudi minerale. Nato pa pijemo še vodo in izgubimo še več elektrolitov. Vsako leto se dogaja, da po dolgih tekaških ali kolesarskih tekmah nekaj ljudi umre preprosto zaradi tega, ker po tekmi pijejo vodo. To se zgodi, ker je telo izgubilo preveč elektrolitov. Če bi po tekmi zaužili lubenico, ne bi umrli, kajti dobili bi popolno vodo skupaj z elektroliti. Ampak pojesti bi morali celo lubenico, ne samo košček. Sploh pa bi se morali vprašati, če je res naravno, da se športno udejstvujejo pri 40 stopinjah Celzija. Če bi poslušali svoje telo, bi raje počivali v senci. Vsaka žival bi to storila. Človek pa si povzroča težave, ker ne posluša svojega telesa.”

 

Čeprav je bil Lockman med 2000 ljudmi, kolikor so jih testirali v njegovem centru, eden od treh, ki so bili zadostno hidrirani, spije morda le liter vode na teden

Čeprav je bil Lockman med 2000 ljudmi, kolikor so jih testirali v njegovem centru, eden od treh, ki so bili zadostno hidrirani, spije morda le liter vode na teden

 

* Koliko sadja in zelenjave pojeste, da dobite dovolj vode?

“Najprej bi želel poudariti, da veliko težav izvira tudi iz tega, da je telo toksično. Če se torej ne očistimo strupov, moramo piti veliko dodatne vode. Ko pa je telo v harmoniji, ne potrebuje veliko vode. Tudi za hrano so ljudje prepričani, da jo morajo pojesti veliko. Sam pojem med 1200 in 1500 kalorijami na dan, pa sem ob tem lahko zelo aktiven. Bolj učinkovito deluje telo, manj vode in hrane potrebuje. In to je izjemno pomembno, kajti več ko jemo, hitreje umremo.”

* Zakaj?

“Ker za presnovo hrane telo porabi več energije kot za katerokoli drug proces. Več ko mora delati, hitreje se bo postaralo in umrlo. Poglejte živali. Kolibriji, na primer, zamahnejo s krili sedemdesetkrat na sekundo, medtem ko človek v tem času pomežikne morda petkrat. Da so sposobni kaj takega, morajo pojesti veliko hrane in jo zelo hitro presnoviti. Če bi bil človek kot kolibriji, bi moral pojesti med 150 in 300 kilogrami hrane na dan. Približno dvakratnik svoje telesne teže ali še več.”

* Ali to pomeni, da imajo kolibriji kratko življenje?

“Najkrajšega. Znanstveniki so v tem pogledu zelo jasni: če hočete dlje živeti, morate manj jesti.”

* Ampak tudi nekateri strokovnjaki, ki ljudem priporočajo, da jedo samo sadje in surovo zelenjavo, trdijo, da je treba pojesti med 2500 in 3500 kalorijami na dan …

“Te trditve so naravnost idiotske. Ti ljudje so v glavnem zelo mladi in se na ta način prehranjujejo vsega nekaj let. Nobene znanosti ni, ki bi potrdila, kar govorijo. Le hitreje se bodo postarali in umrli. Ampak večina ljudi se rada prenažira.”

* Torej človek lahko zdrži le ob surovi hrani, tudi če je ne zaužije veliko?

“Jaz to počnem že 22 let in pol. Živim le od sadja in malo vode. In mnogo frutarijancev, ki tako živijo že dolga leta, počne tako kot jaz. Ljudje, ki so začeli propagirati uživanje pretiranih količin sadja, pa večinoma niso več na frutarijanski prehrani. Na ta način enostavno ne morejo dolgo zdržati, zato začnejo spet uživati kuhano hrano.”

* To je res. Nekaj vidnih predstavnikov tega gibanja je začelo spet uživati kuhano hrano. Pri vas pa frutarijanstvo deluje?

“Deluje pri vsakomur, ki najprej očisti svoje telo.”

* Torej se je treba najprej postiti?

“Postiš se takrat, ko tako začutiš. Nikomur nočem vsiljevati svojega načina življenja. Prav zaradi tega sem okleval, ali naj vam odgovorim, ko ste me vprašali, koliko hrane pojem na dan. Nikomur ne priporočam, da zaužije le 1200 kalorij na dan, pravim le, da to pri meni deluje. Vsak bi se moral naučiti poslušati lastno telo in jesti, ko je lačen, ter prenehati, ko je sit. To je vse. Če res potrebuješ 2000 ali 3000 kalorij, ti bo telo že samo povedalo. Ampak večina ljudi, ki se odloči na ta način poslušati svoje telo, ugotovi, da ne potrebuje toliko hrane. Kar občutijo kot lakoto, to sploh ni. To je samo simptom telesa, ki se čisti. Ko sem na Kostariki, se običajno zbudim ob petih zjutraj. Čeprav sem fizično aktiven ter delam na računalniku ipd., svoj prvi obrok zaužijem sedem do deset ur po tem, ko se zbudim. Niti vode ne pijem, čeprav vodim jutranjo telovadbo.”

* Ali veliko telovadite?

“Ne, vsaj če se primerjam z zagretimi rekreativci. Preveč telovadbe škodi telesu in povzroča prehitro staranje. Ste kdaj videli gorilo, ki bi dvignila kamen nad glavo, ga položila na tla in potem to ponovila še dvajsetkrat? Ne, ker živali ne telovadijo, pa kljub temu aktivno živijo. Ko je telo zdravo, ne potrebujemo veliko vadbe. Kljub temu pa moje telo zmore veliko. Pred kratkim sem se udeležil raziskave, pri kateri so preverjali moč trebušnih mišic. Ulegli smo se tako, da je trup visel z mize, nato pa smo se morali vzdigniti v vodoraven položaj. Edini sem bil, ki je v tem položaju zdržal tri minute. Niti profesionalni športniki me niso prehiteli. Torej ne potrebujem veliko vaje, da ostanem močan. Živali prav tako ne.”

* Ne uporabljate soli, za katero pa nekateri trdijo, da jo moramo jesti, ker vsebuje jod. Kako to komentirate?

“Da je vse skupaj neumno. Vsaka druga vrsta na planetu preprosto uživa svojo naravno hrano. Na ta način dobi vse, kar potrebuje, in človek ni prav nič drugačen. Nismo ena od 100.000 vrst, ki ne bi mogla preživeti na naraven način. S pravo hrano hitro zadovoljimo svoje potrebe.”

* Ljudem, ki pridejo k vam na Kostariko, izmerite količino maščobe v telesu in kako hidrirani so. Katere aparature uporabljate?

“To so t. i. bioanalizatorji, ki v telo pošljejo šibak električni tok. Na osnovi meritev, koliko časa električni tok potuje skozi telo, nato določijo različne parametre.”

* Vam je aparat izmeril, da ste dejansko stari 12 in ne 54 let. Kaj to pomeni?

“Ne vem. Skušal sem razumeti, kako programirajo te zapletene in drage aparature, pa mi ni uspelo. Bolj pomembni kot t. i. presnovna starost so zame podatki, koliko je telo hidrirano, kolikšna je njegova mišična masa in koliko je zamaščeno.”

* Večina ljudi ima verjetno več maščobe, kot je potrebno …

“Zagotovo.”

* In je povrhu še dehidrirana?

“Da.”

* Kaj pomeni, če ima človek preveč maščobe?

“To zelo obremeni telo: sklepe, hrbet, srce in vse druge sisteme. Edina prednost je, da ima tak človek med postom na razpolago več vode. Sama maščoba sicer ne vsebuje vode, ko pa telo presnavlja maščobe, dejansko proizvaja vodo. Vodo torej dobi iz maščobe. Zato lahko severni medved preživi pol leta pod zemljo brez hrane in vode. Ko telo presnavlja maščobo, medved ne dobi le vseh hranil, ki jih potrebuje, pač pa tudi vso vodo.”

* Ali torej debeli ljudje zaradi tega lažje zdržijo na postu?

“Ne, ker je njihovo telo preveč zastrupljeno. Meni pa med postom skorajda ni treba piti vode. Tudi živali je ne pijejo, ko se postijo. Le človek, ki je dehidriran, mora piti vodo, in to tudi med postom, da odplakne vse strupe. Prav zato je post veliko varnejši in lažji, če te pri tem vodi izkušena oseba.”

 

V centru Tanglewood na Kostariki se ljudje postijo tudi po devet tednov. Za večino ljudi je daljše postenje najmočnejša izkušnja v življenju, pravi Lockman.

V centru Tanglewood na Kostariki se ljudje postijo tudi po devet tednov. Za večino ljudi je daljše postenje najmočnejša izkušnja v življenju, pravi Lockman.

 

* Zakaj smo skoraj vsi dehidrirani?

“Zato, ker jemo predelano hrano, ki nam krade vodo iz telesa. Z vsakim obrokom izgubljamo vodo. Recimo, da z vsakim obrokom predelane hrane telo prikrajšamo za 200 mililitrov vode, ki bi jo zaužili, če bi jedli sadje. Nato pa telo izgubi še približno enako količino vode, ki jo izsušena hrana vsrka med prebavo. Če jemo trikrat na dan, nam torej primanjkuje 1,2 litra vode. Če vemo, da moramo spiti deset litrov vode, da telo lahko nadomesti manjkajoči liter, potem bi morali v tem primeru spiti 12 litrov vode na dan. Kdo zmore spiti toliko vode? Če sta obe ledvici zdravi, lahko predelata le liter vode na uro. Torej bi morali piti po liter vode na uro nepretrgoma 12 ur, samo da bi nadomestili vodo, ki jo izgubimo zaradi hrane, kakršno jemo. Torej je nemogoče spiti dovolj vode, da bi bili zadovoljivo hidrirani.”

* Kako je torej mogoče imeti dovolj hidrirano telo?

“Tako, da ga najprej očistimo in nato pravilno hranimo. Treba se je znebiti vseh odpadnih snovi v črevesju, ki jih imajo nekateri od dva do štiri kilograme ali več. Ko se telo očisti vsega balasta, s hidracijo nima več težav.”

* Koliko časa pa telo potrebuje, da se znebi vseh strupov?

“Tri ali štiri tritedenske poste v obdobju dveh ali treh let.”

* Kdo so ljudje, ki se pridejo postit k vam na Kostariko?

“Nekateri so bolni, drugi zdravi. In prav vsakemu zagotavljam neverjetno spremembo na bolje. Ne glede na to, kako zdrav je človek, bo na postu prav vsakič doživel veliko spremembo.”

* Se ljudje bojijo posta?

“Večinoma da. Ampak v skupini jih je po navadi nekaj, ki že imajo izkušnje s tem. Tudi moje osebje je zelo izkušeno, tako da se udeleženci hitro sprostijo.”

* Ali imate uvajalno obdobje, ko udeleženci zmanjšajo količino zaužite hrane?

“Ne. Svoj zadnji obrok pojedo na poti do centra. Po navadi ljudje rezervirajo postenje dva ali tri mesece vnaprej, in del programa so tudi konzultacije po telefonu. Takrat jim tudi dam napotke, kako naj se pripravijo na post.”

* Kaj jim predlagate?

“Preproste obroke. Po možnosti samo eno vrsto sadja naenkrat in preproste zelene solate. To in nič drugega, če imajo seveda dovolj močno voljo. Prav tako jim svetujem, naj se odpovejo kavi in cigaretam, ki dehidrirajo telo. Prav tako telo dehidrira kuhana hrana, zato se ji je dobro odpovedati. Ne vztrajam na tem, to je odločitev vsakega posameznika. Ampak če si človek očisti sistem, če je hidriran, bo post lažji in rezultati boljši.”

* Koliko pa pijejo med postom?

“Večina ljudi potrebuje tri do štiri litre vode na dan. Ampak ta količina je od osebe do osebe zelo različna. Zato pri ljudeh opazujem t. i. vitalne znake, da vidim, če so dovolj hidrirani. Tako jim lahko svetujem, ali naj pijejo več ali manj.”

* Kaj se zgodi po nekaj dneh posta?

“Različno. Po navadi se najprej pokažejo simptomi, povezani z želodcem. Temu večina ljudi pravi lakota, ampak ni. Po nekaj dneh to izgine, večina ljudi pa se počuti utrujene in slabotne. Lahko tudi zbolijo, odvisno od tega, kakšno čiščenje poteka v telesu. Če ima človek kandido, kot sem jo imel jaz, bo njegovo telo zelo zastrupljeno. Tudi tisti, ki imajo lymsko boreliozo, se med postom počutijo zelo slabo, ker morajo izločiti veliko strupov. Visok krvni tlak se bo še posebej pri starejših ljudeh najprej še bolj dvignil, preden se bo normaliziral. Podobno se zgodi pri sladkorni bolezni.”

* Se vnaprej dogovorite, koliko dni se bo človek postil?

“Da. Center odpremo za devet tednov naenkrat, torej se ljudje lahko postijo največ 63 dni.”

* In to zmorejo?

“Približno 175 ljudi se je pri meni postilo šest ali več tednov.”

* Koliko pa je rekord?

“18 tednov.”

* Samo na vodi?

“Da. Ta človek je bil zelo debel. Imel je raka na modih, ki ga je s postom pozdravil.”

* Uporabljate klistir?

“Ne. Ni potrebe, kajti klistir odplakne tudi dobre bakterije, spremeni pH črevesja in oslabi mišice. Če daš telesu berglo, postane od nje odvisno, zato se je takim postopkom bolje izogniti. Poleg tega klistir niti ne deluje. Pri meni na postu so bili ljudje, ki so imeli za sabo veliko hidroterapij, pa so v črevesju še vedno imeli veliko odpadnih snovi. Najbolje je telo pustiti popolnoma pri miru, da stori, kar mora storiti.”

* Potrebujejo ljudje veliko motivacije, da zdržijo dolge poste?

“Po navadi motivacija ni problem. Trudim se, da na post sprejmem samo ljudi, ki so že sami dovolj motivirani in odprti za učenje. Ne želim si ljudi z mentaliteto žrtve. Ne da jim ne bi hotel pomagati, ampak sem ugotovil, da jim ne morem pomagati. Ljudje, ki se smilijo sami sebi in za vse svoje težave krivijo druge, pač niso pripravljeni ničesar spremeniti. Treba je prevzeti odgovornost in biti pripravljen storiti vse, kar je potrebno, da dosežemo želeni rezultat. Takrat tudi post ni tako težak, kot se morda zdi na prvi pogled. No, včasih je, ampak ne preveč.”

* So ljudje presenečeni nad rezultati?

“Nekateri zelo. Še posebej, če so hudo bolni, ne verjamejo, da se bodo na postu popolnoma pozdravili in so na koncu presenečeni. Večina pa je o dobrih rezultatih prepričana še pred začetkom posta. Sicer pa ni dobro imeti preveč pričakovanj. Treba se je prepustiti, se čim manj vmešavati in na ta način telesu omogočiti, da naredi svoje. Za večino je tritedensko postenje najmočnejša izkušnja v življenju.”

* Pravite, da se z boljšo hidracijo popravi tudi vid …

“Dioptrija se po tritedenskem postu skoraj vedno zmanjša, in če človek nadaljuje s primerno dieto, se ta trend nadaljuje.”

* Kako pomembna je primerna dieta za vzdrževanje zdravja?

“Skoraj tako kot post. Oboje morate početi, če želite popolno zdravje. Samo s hrano in brez posta pa tega ne boste dosegli. Najprej je treba očistiti telo, nato pa poskrbeti za dobro hrano, dovolj počitka, sončne svetlobe, konstruktivno soočanje z emocijami itd.”

* Gre torej za dolgotrajen proces?

“Da, vendar nam ta rutina počasi pride v kri. Življenjski slog je treba spreminjati počasi in celostno. Nesmiselno bi se bilo osredotočati samo na hrano. Pri tem ne potrebujemo raznih gurujev. Vsak je dovolj inteligenten, da prisluhne lastnemu telesu in se odloči sam zase.”

* Kaj svetujete ljudem, ki bi radi poskusili s postom, pa ne morejo priti k vam na Kostariko?

“Če se ne moremo postiti, kot je treba, je bolje, da tega ne počnemo. Posta, daljšega od enega tedna, ni priporočljivo delati sam. Lahko pa se vsak sam potrudi, da uživa kar najboljšo hrano. Poleti lahko tri tedne uživamo samo melone, breskve in drugo sadje, ki vsebuje veliko vode. Tako se bo telo prečistilo podobno kot na postu, čeprav je post veliko močnejši. Ljudem, ki ne morejo priti na Kostariko, pomagam z nasveti prek skypa. Vsak dan kontroliramo krvni tlak, temperaturo in druge vitalne znake, in vsak dan se pogovarjamo prek interneta. Na koncu posta ljudem pošljem šesttedenski načrt, ki naj bi se ga držali.”

* Ampak vi ste se posta lotili popolnoma sami?

“Da, ker nisem poznal nikogar, ki bi mi pomagal. Pet ali šest let sem potreboval, da sem ugotovil, kako se je treba tega pravilno lotiti.”

* Kaj pa menite o postih, pri katerih pijejo čaje in sveže stisnjene zelenjavne sokove?

“Vsa zelišča so strupena.”

* Zakaj?

“Ker rastlina namenoma poskrbi, da so njeni listi strupeni, saj ne želi, da bi jih kdo pojedel. Specifičen vonj in okus razvije, da bi pregnala določene insekte.”

* Torej ne priporočate pitja čajev?

“Ne.”

* Kaj pa pitje pesinega ali korenčkovega soka?

“Tudi ne. Ti sokovi so zelo koncentrirani in nepopolni, saj s sokovnikom odstranimo vlaknine in določena hranila. Posledica tega je, da je telo manj sposobno predelati polnovredno hrano in postane odvisno od sokov. Najbolje od vsega je, da jemo hrano, kot jo je za nas pripravila narava, torej sadeže, ki jim ničesar ne odvzamemo ali dodamo. Ne sokov, ne smutijev, ampak cele sadeže. Primite jabolko in ga ugriznite. Grižljaj prežvečite in pogoltnite ter nato znova ugriznite v jabolko. To je najbolje, kar lahko storite.”

 

ALJA TASI

 

Leave a Reply