Hvala! – to je najmočnejša beseda

Intervjuji, 20. 11. 2014

Tim Sikyea se je pred nekaj več kot 60 leti rodil na severovzhodu Kanade. Izhaja iz ljudstva Dene. Njegova življenjska pot je zelo pestra – med drugim je bil tudi modni oblikovalec – v prvi vrsti pa je posvečena ozaveščanju ljudi o pomembnosti povezave z materjo Zemljo. Tradicionalne indijanske obrede vodi od leta 1976. Zadnja leta živi v Nemčiji, natančneje v Nürnbergu. V Sloveniji, kjer prav tako vsako leto vodi obrede, mu je še posebej všeč divja narava.

 

Tim Sikyea: “Saj v resnici ne potrebujemo dosti. Hrano, streho nad glavo, obleko in ... ljubezen. Vse ostalo je le odvečna prtljaga.”

Tim Sikyea: “Saj v resnici ne potrebujemo dosti. Hrano, streho nad glavo, obleko in … ljubezen. Vse ostalo je le odvečna prtljaga.”

 

Svojega indijanskega šarma ne izkorišča, se ga pa nedvomno zaveda. Na predavanjih ne prodaja poceni modrosti. Pripoveduje zgodbe. Dolge zgodbe o svojih srečanjih z velikim duhom oziroma spiriti, kot jim sam pravi. “Indijanci si ves čas pripovedujemo zgodbe. Prav začuden sem bil, ker Evropejci tega niste vajeni,” pripomni. Dve uri predavanja še malce raztegne. Za zgodbe si je treba vzeti čas. Le tako se lahko zgodi čarovnija, ko se duša dotakne duše. In to je edino, kar v življenju resnično šteje.

* Opažam, da ima veliko Evropejcev in še posebej Evropejk romantične predstave o Indijancih …

“Oh, Winnetou!” (smeh)

* Ste tudi vi to izkusili?

“Da, še posebej v Nemčiji. Tam imajo celo indijanska društva in druge nore stvari.”

* So potem razočarani, ker na vaših predavanjih ni romantike?

“Moja predavanja so resnična. To, o čemer pripovedujem, ni material za holivudski film. Večina ljudi težko verjame, kaj vse se živemu človeku lahko pripeti. Enostavno, niso imeli priložnosti, da bi izkusili določen del sebe.”

* Kateri del? Je to povezava z Zemljo, ki jo Indijanci tako zelo poudarjate? Smo to pozabili?

“Indijanci te povezanosti nismo pozabili, ker jo preprosto živimo. Jaz sicer živim v mestu, ampak nisem pozabil svoje tradicije. Ko pa govorimo o evropskem načinu življenja … Poglejte samo zgodovino! Precej krvava je. Zelo malo ljubezni in veliko pohlepa je v njej.”

* Tudi Indijanci ste bili deležni agresije Zahoda …

“V Evropi govorite o holokavstu. Nihče pa ne govori o holokavstu v Severni in Južni Ameriki. Veste, koliko Indijancev so pobili v 400 letih? Ste pripravljeni na to število? 120 milijonov!”

* Ampak vašega duha to ni zlomilo?

“Indijanci nismo izgubili stika z naravo, ker se zavedamo, da je to naša hrana, naš hladilnik.”

* Kako ste se navadili na življenje v Evropi? Je tu mogoče dostojno preživeti in ohraniti duha?

“Je, seveda.”

* Niste del igre, kot pravite temu?

“Malce že sem del igre. Vendar poskušam omejiti svoje potrebe. Saj v resnici ne potrebujem dosti. Hrano, streho nad glavo, obleko in … ljubezen. Vse ostalo je le odvečna prtljaga. In če imaš veliko odvečne prtljage, potrebuješ zavarovanje zanjo. Potrebuješ alarmni sistem, da vzdržuješ svojo iluzijo. In še več moraš delati. Nisi svoboden. In ko nisi svoboden, se ne moreš duhovno razviti. Nimaš časa. Sam si zgradiš svojo lasno ječo.” (smeh)

 

"Večina tistih, ki so se me v življenju duhovno dotaknili, je že odšla domov. Star sem, morda je tudi zame že čas, da grem domov. Lahko bi šel že jutri, s tem nimam težav. Toliko sem že izkusil v življenju!”

“Večina tistih, ki so se me v življenju duhovno dotaknili, je že odšla domov. Star sem, morda je tudi zame že čas, da grem domov. Lahko bi šel že jutri, s tem nimam težav. Toliko sem že izkusil v življenju!”

 

 * Slovenijo redno obiskujete. Kaj po navadi počnete tu? Omenili ste ritual, ko gredo udeleženci v naravo, kjer so nekaj dni popolnoma sami, brez hrane in vode …

“Mislite iskanje vizije? Tu se ljudje učijo povezovanja z naravo, s stvarstvom. To počnejo, da bi našli svojo pot. Nekateri na ta način tudi iščejo odgovore na specifična vprašanja, ali pa si želijo le izkušnje.”

* Kakšne izkušnje doživijo ljudje? So lačni, jih je strah?

“Različno. Če se dobro pripravijo, nimajo težav. Po navadi je največji problem žeja, ne lakota. Če pa je človek res dobro pripravljen - umsko, čustveno in duhovno - je neverjetno, kakšno moč odkrije v sebi.”

* Kdaj ste vi prvič na ta način iskali svojo vizijo?

“Pred približno 30 leti v Kanadi. Vodil me je moj stric.”

* Je ta obred pri vas tradicionalen?

“Da, za vse mlade ljudi, ki želijo najti svojo pot. To je del iniciacije, ko iz mladeniča postaneš mož. Obred pripomore, da se soočiš s svojimi strahovi in spoznaš, za kaj na tem svetu resnično gre.”

* Lahko ta obred opravi kdorkoli?

“Temu se mora zavezati vsaj pol leta prej, da se lahko ustrezno pripravi. Gre za zelo močan obred.”

* Kaj pa indijanska savna oz. potilnica?

“To je obred čiščenja.”

* Ali zanjo ni potrebno toliko priprave kot za iskanje vizije?

“Ne. Zelo malo pravil je, ki pa se jih je treba držati zaradi spoštovanja obreda samega. Potilnica ni navadna savna prav zaradi tega, ker gre za obred, v katerem prečiščujemo štiri elemente: zemljo oziroma telo, vodo, ki predstavlja naš um, ogenj, ki predstavlja naša čustva, ter zrak oziroma paro, ki predstavljata našega duha. Prek teh štirih elementov se človek očisti in opusti stvari, ki ga v življenju ne radostijo več.”

* So obredi pomembni?

“Za posameznika, ki ga to zanima, zagotovo. Gre za osebno izkušnjo, in če tega ne poskusiš, ne moreš vedeti, kako pomemben je obred zate.”

* Ste bili vzgojeni na tradicionalen indijanski način?

“Rodil sem se v to tradicijo. Zame je to nekaj naravnega. Ne vem, kako bi to pojasnil. Povezan sem s tem, in tega ne skušam razlagati ali pospraviti v kak predal. Ne iščem vzroka.”

* Ste to tradicijo opustili, ko ste postali modni oblikovalec?

“Saj prav zaradi tega sem tudi nehal biti modni oblikovalec. Moja družina me je zapustila. Spoznal sem, da to ni moja pot. Dogajale so se mi neverjetne stvari. Ko o njih pripovedujem, mi večina ljudi težko verjame. Vendar sem samo človek kot vsak drug. Imam svoje vrline in svoje temne plati, v življenju sem počel tudi neumnosti. Le kako bi razumel druge ljudi, če ne bi imel vseh teh izkušenj?”

* Kako ste občutili predavanje v Ljubljani?

“Kaj mislite s tem?”

* Kakšna je bila publika?

“Res ne vem. Zdaj se pogovarjam z vami. Predavanje je zame zgodovina. Končano je.”

* Ne razmišljate o njem?

“Le zakaj bi? Če bi razmišljal o predavanju, bi za to moral imeti razlog. In razlogi po navadi niso dobri. Verjetno bi se spraševal, če sem storil vse prav, kako bi prihodnjič privabil še več ljudi in podobno. Morda bi celo začel razmišljati o zaslužku. (smeh) Ne, to me ne zanima! Se mi pa zdi, da so se ljudje lepo odzvali. Ko govoriš iz lastnih izkušenj, ljudje čutijo, da govoriš resnico. Nekaj se jih dotakne.”

* Šteje torej le izkušnja?

“Ko deliš svojo izkušnjo, se dotakneš duše drugega. Sam nimam skoraj nikogar več, na katerega bi se lahko obrnil po pomoč. Večina tistih, ki so se me v življenju duhovno dotaknili, je že odšla domov. Imam še strica in nekega starca v Koloradu, za katerega sploh ne vem, če je še živ. Star sem, morda je tudi zame že čas, da grem domov. Lahko bi šel že jutri, s tem nimam težav. Toliko sem že izkusil v življenju!”

* Kako doživljate današnji čas?

“To je čas velikih sprememb, ampak to vemo že dolgo. Mislimo, da smo center vesolja, kar seveda še zdaleč ni res. Pozabljamo, da v vesolju vlada red, ki presega naše človeško razumevanje. Naš sončni sistem kroži po obodu galaksije, ki je spet del nekega drugega sistema. Smo le majhen prašni delec v vesolju. Kako bi lahko zaustavili vesoljni red? Ne gre za to, da bi nas Bog želel kaznovati. Gre le za naravni, vesoljni red.”

* Kaj se dogaja?

“Naš sončni sistem prehaja čez ekvator galaksije. Na drugo stran galaksije gremo, in ne vemo, kaj nas tam čaka. Ne poznamo te energije. Ampak ni pomembno, kaj se bo zgodilo. Pomembno je, da smo odprti za to izkušnjo. V tem je bistvo. Spremeniti se bomo morali. Morda se bomo bolj povezali kot skupnost. Morda nas bodo obiskali vesoljci, kdo ve … Nazadnje je Zemlja prešla galaktični ekvator pred 25.000 leti, in nobenih zapiskov nimamo od takrat. Ali pa jih še nismo našli. Že dolgo tega so na zemlji obstajale civilizacije, in nihče ne ve, kam so šle. Ampak tega nočemo raziskati, ker bi potem morali na novo napisati zgodovino.”

* Ljudem pravite, naj se zbudijo. Kaj jim želite s tem povedati?

“Da so zaspali v svoji coni udobja. Ne želijo, da bi jih kdo zmotil, ampak to se bo neizogibno zgodilo. Zelo močno motnjo bodo doživeli, če ne zbudijo svojega duha.”

* Za vse, ki so budni, pa je ta čas lahko lepa izkušnja?

“Da. Šli bodo skozi preobrazbo. Če stvari ne skušamo kontrolirati, nas nima biti česa strah.”

* Torej se je bolje odreči kontroli?

“Veliko bolje. Niti politiki nimajo več kontrole nad družbenim in gospodarskim sistemom. Te strukture se bodo zrušile, to je neizogibno. Ne vem, kaj se bo zgodilo, ampak izbruh velike vojne je zelo verjeten.”

* Lahko človeštvo uniči planet?

“Lahko. Če se to zgodi, bomo pač plesali med zvezdami. Energija ne umre, samo preobrazi se.”

* Kakšna je vaša formula za duhovni razvoj?

“Recite hvala! Zahvalite se za vse, kar imate! Tako preprosto je to. Zahvala je najmočnejša molitev, kar jih poznam. Verjetno zato, ker za nič ne prosimo. Veliko ljudi prosi za pomoč, zelo malo pa se jih zna zahvaliti. Pozabijo se zahvaliti materi Zemlji ali Luni, kajti brez nje naše nebo ne bi bilo tako, kot je, ne bi bilo plime in oseke. Ali pa se pozabijo zahvaliti soncu, vesolju, zvezdam, kamnom, ribam, žuželkam …”

* Lahko pomagate ljudem?

“Vsak se odloča sam zase. Jaz lahko le podelim svoje izkušnje, to pa je tudi vse. Ko se ljudje odločijo za spremembo, so sprva navdušeni, kasneje, ko začnejo padati okostnjaki iz omar, pa se lahko prestrašijo in zbežijo. Ampak prej počistiš svojo omaro, prej boš svoboden.”

ALJA TASI

 

Leave a Reply